MATURANTSKI PLES IN NASLEDNJI DAN NATO...31.3.2019

Včeraj smo se udeležili še zadnjega maturantskega plesa, vsaj, kar se najinih otrok tiče. Še Patrik je bil na vrsti.

Kako hitro čas beži...

Lepo je bilo. Organizacija dobra. Alko posta se pridno držim, se pa hrane posta ne... In hrane je bilo tam v izobilju. Magari...
Sem tolk snedla, da sem morala danes na tešč nekaj malo bolj konkretnega zmazat... zato sva šla na Čavensko vertikalo.

Niso lahke... sej hitro pozabiš na muke,.... ma, vseeno... niso lahke...
GPS STRAVA

TUDI BREZ TEHNOLOGIJE GRE:)), 17.3.2019

V današnjih cajtih smo že tolk nafilani z vsemi tehnološkimi zadevami, da se včasih zdi, da brez njih sploh ne gre več nikamor?

Pa bejžmo probat en bot brez nič... morda pa vseglih rata?

Nič, nobene aplikacije, nobenga fotkanja, nobene vejkarce...nič.
Parkirava na P v Podgorju in glej hudirja... bo v stroju za pobiranje dinarčkov  za plačat 1 evrič. Če pa nimaš keša, imaš na voljo en par aplikacij, ki ti omogočajo plačilo... Bem, ma, mi nimamo dans na voljo nobene aplikacije,... smo rekli, da danes ne nucamo nič!
In komajda dobiva en evrič drobiža. Okej. To smo rešli.

Se zakadiva po strmi proti gor. Nama kar lepo laufa. Človk bi sicer mal pokukal, kolk je to hitro, kolk utripa, kolk višine, kolk..., ma, smo rekli, danes ne bo nič!!!

Prideva na plano. Človk se obrne proti morju in bi blo fejst mal poškljocat ta lep razgled... Ma, smo rekli, danes ne bomo nucali nič!

Na vrhu leden veter, človk bi se rad malo ogrel v koči, a koča zapolnjena do zadnjega kotička. Alora, se ne bomo greli nič. :)) Hihi, večina jih ima v rokah svoje napravce, in tipka, tipka, tipka, namesto, da bi se med seboj pogovarjali.....
Ma, mi pa dans nimamo nič!!

Hitro podpis v bukvo in šibanac nazaj v Podgorje. Zapeljeva do vrha Belvederja in šibanac do svetilnika v Izoli. Človk bi poškljocal kakšno reč, ma, smo rekli, danes ne nucamo nič!

Se vrneva nazaj na Belveder in ... ŠE SVA ŽIVA.
Ratalo je tudi brez nič.

Ma, če je šlo brez nič, mi tudi tega zdej ne bi blo treba pisat?

PREDMEJA -ČAVEN-KUCELJ-ČAVEN-PREDMEJA - ZIMSKI VZPON-10.3.2019

Če sem celo zimo hodila na Čaven v prelepem spomladanskem vremenu ( no, na dan kulture je že bla zima, ma, vreme lepo, sončno:)), sem šla danes, ko na vrtovih že gledamo, kako nam raste nova zelenjava, na pravi zimski vzpon na Čaven.

Ma, je blo vseglih fejst...se je dalo dihat ledeni sveži zrak:))

Sem si malo merila z mojo Stravo... in res ne vem...
Gor grem ko strela, s hojo, seveda:))...in nucam do Čavna 39 minut.... pole grem tudi dol ko strela :)) , pazi to, vmes tudi tečem....in nucam za dol skor glih tolk ko za gor???
Kej sem za gor prehitra in za dol prepočasna? Al obratno? ...
Ne, ne, glih tako, mal se hecam... sam...ma, res...
PREDMEJA-ČAVEN GPS 
RELIVE
ČAVEN-PREDMEJA GPS

No, ker je do Čavna res mal premalo, sva jo na hitrco ucrvla še do Kuclja v čisto Sibirijo na severni strani in Kalifornijo na južni:))

ČAVEN-KUCELJ-ČAVEN GPS 

RELIVE
Ko sva se vrnila k Zdravkotu do koče, sva noter "slučajno" :)) naletela na Aleša, k je do Čavna prikolesaril in.... bla, bla, bla, cajt je tekel in nič rekel.

Aja, se pa moram seveda pohvalit, da sem tudi letos pridružena akciji 40 dni brez alkota (pravzaprav 46) in da je tudi tako čisto fajn (... sam, en glaž terančka pa vseeno paše,...ko nisem na postu, seveda:))
In seveda sem v koči pila samo čaj.... magari.... sem bla na wc-ju večkrat, kot če bi popila ne vem kolk hmeljskega napitka:))

Za dol pa...nič novga....vse po starem....

      Kej slučajno vidiste kje mojga? Ma, kje.... on je že full naprej...

Ta Čaven in Kucelj se mi zdita vedno bolj položna....:)) Včasih, se spomnim, sem komajda prisopihala do vrha... a, zdaj ju premagam čist lepo, na izi... brez da škrge užigam:))
 Da bi zamenjala z mojim srčnim? Ah, ne, ne, bi bla sveglih mal prehuda za vsak dan... ta moj srčni pa je čist lepo dosegljiv...tudi vsak dan.
Srčni, sej pridem jutre do tebe:))

POHOD PO VOJKOVIH POTEH, 3.3.2019

Še nisem bla..... res ne... čeprav nekako to progo, vsaj en del, delamo na tekmi.... prav te, kot celote  pa še nikoli nisem dala skozi.... Alora, vse je en bot prvič.... bejžmo.

Sonček je danes vstal točno med obema cerkvama nad Vipavskim Križem:

Za primerjavo.... dobra dva meseca prej - 20.decembra- vstane pa tuki...čisto nad nanoško anteno:

O, kako bo danes lep dan...

Parkirava v Podnanosu.
Še prej se slišimo s hčerko Janet, da je s svojimi že na poti.
Alora, jih bo treba ulovit.... bzzzzzzzz, brrrrrrrrrr, gasssssss.
Vklopimo vse pritikline, k merjo vse in neč.... in gas....

En, dva, tri smo nad Podnanosom:

Ja, ma, zdej je še luštno.... pole....k prečkamo cesto, k pride iz Sv. Miklava....pole je pa treba tudi mal škrge pržgat....
A, po točno eni urci sva na vrhu, na Konju:

Na vrhu nas čaka Janet s fantom Maretom in prijatelji, ....zdej pa družno mahnemo še do lovske koče Vojkovo....

No, tuki smo si ob prav prekičasto prekrasnem vremenu privoščili par urni oddih.... Je bilo res za ponucat vse žarke, k so nas obdajali....
Malo sem sicer bentila nad tem, da je že od 12.uri zmanjkalo jote? Ni bilo kaj za jest... po simbolični ceni, k so jo obljubljali:))?
No, smo pa vzeli malo več beljakovinskega napitka -  za hrano:))

Še spust po UTVV pisti in zaključek, da je bil danes res en prelep sončen pohodniški dan.
RELIVE POSNETEK
GPS STRAVA

6. GORSKI TEK NA SABOTIN, 24.2.2019

Ola, ta blog pišem predvsem zaradi tega:
Miha nam je po zaključku teka na vrhu Sabotina, ko smo se tazadnji odločili za spust v dolino ( tevi tazadnji smo jast, moj in seveda Danilo.... (zdej, uni, ki že veste, veste, da se vsako leto nekako na poti dol zgubimo, ma, letos sem rekla, da bom jast vodička .... in pazi.... uspešna !!!....:)) rekel, ko sem rekla, da gremo šparglje nabirat,  da če slučajno dobimo enga samga, da imamo vsi trije drugo leto gratis štartnino!!!!
Hahahha, ne enga, deset sem jih najdla, Miha!!!

Dejmo ovekovečit zadevo:

Kar loti se u šparovčk dajat, Miha:))

No, zdej pa na začetek....
Po kar nekaj časa pozdravi in objemi  z vsemi, malo klepeta in hitro bo treba na pot, da me Zarnikov, ki se tega teka zelo rad in tudi redno udeležuje, ne prehiti že v dolini:))

Dan super, sicer mrzel, ma ko se enkrat zagrize v hrib,...sej veste, da zakurijo, naj bo še ne vem kako hladno.... :))

Bilo je okoli 80 tekačev, navijala sem do zadnjega  in prav vsi si zaslužijo en velik aplavz.

Zmagal je seveda Sebastjan, za ovratnik mu je hitro dihal Elis in kot tretji Marko.
Pri damah se je najbolj potrudila Varineja, tudi njej je za ovratnik dihala legenda Mihaela in s tretjim mestom zelo lepo presenetila štirikrat mlajša od Mihaele -  Gaja. Bravo!

Na vrhu nam je sonček zelo lepo stregel in zato smo uživali do konca...

Zelo sem se razveselila Boruta, da sem ga videla.

Aja, pa še legenda Peter je tudi prišel s svojo Irenco,....
sam, dejte vi zdej meni povedat..... kej, če Pero ne bi imel facola na glavi,.... ne bi lohk rekli, da je kar Toni Pero???

 Hehe. Mal se mormo pohecat....

Al pa te dve bejbe... kej ne bi rekli da sta sestri?

       S še eno legendo - Renatotom- se pa še nisem fotkala :)

No, bem, bodi dovolj.... lepo je bilo. Kot vedno!
Se vidimo naslednje leto v prvi bojni liniji:)) Vseh vas prehitim:)))
Kaj delajo šparglji:))
Album z zasilnimi rezultati:
ALBUM
In še...k imam polhno cajta :)), se lohk ukvarjam s tabelcami... in tuki je tabela za vseh šest vzponov na Sabotin z vsemi rezultati in poimensko: SABOTIN SKUPNO

FEBRUARSKA POLETNO ZIMSKA PROMENADA,17.2.2019

Dohtar mi je prepovedal napor. ( zaradi očesnega posega)

Ja, kako naj zdržim doma, če sem pa odvisnica od hoje...in še lepo, prekrasno vreme??? Bejžva na obalo - naš paseđato. Ta ne bo naporen.

Okej. Parkirava na Bonifiki.

In bejžva. Dan zares prekrasen. Moram pohvalit koprsko občino, da je na Bonifiki zares lepo poskrbljeno za vse, kar se rekreacije tiče. Za mlado in malo manj mlado. Trlo se je ljudi--- hihi, moje ostro očke je seveda opazilo, da je bila tam na igrišču za mladež večina tatotov...seveda, če so pa mamice kuhale nedeljsko kosilo:))

Ko prideva na peš pot proti Izoli, sem takoj vedela, da bo danes gužva... ne da bo,...je že bila...

Ne vem, zakaj vedno pozabim... a, pozimi do šic izza ovinka, ko prideš na izolski teritorij, nucaš za tisti kos poti malodane komplet zimsko opremo. Mene je zeblo ko pesa... s kapuco in rokavicami sem zmrzovala... ker tam sonca ni! Je zadi za hribom!
Za hvala lepa je še vleklo iz morja...in pr mej duš, da sem bla ko ledena kocka.

In pr vsem mrazu zagledam jast v morju bejbo, ki brezskrbno plava rikverc kot da je 45 stopinj?!!! Ma, keeejjjj?

Na poti se je res trlo ljudi. Še nikdar toliko, vsaj kar sem jast tam bluzila, ne...

Slišiš pa na poti med prehitevanjem tudi zares i svega i svačega... Ampak dobesedno. In doživiš tudi.... je bila grupca 10 Italijanov...z mladino vred. Blokirajo pot. Komlpet,...se ni dalo mimo.... mati na iphonu, wače enga v miru prižge, prjatu fotka morje..., še eden gleda v luft, otroci prosto po Prešernu... seveda z biciklčki blokirajo pot. In pazi zdej ! Mati mora prekinit buljenje v tulifon, zato da okrega otroka in mu pove, da so na poti, da ni cesta samo zanj! 

Ma, kej naj si človk misli, nej mi kdo razloži? Boga mati...

Aja, pa Ema je bila skor na vsakem koraku... hehe. Če pomislim... oba naslova pesmi iz finala sta nam dala fejst kost za glodat:  KAOS SEBI! 

Ne bi res raje ukinili te kuhne? Ker tokrat pa tudi sama ne morem mimo misli, da je bilo vse skupaj naštimano, da zmaga pofarbana Raiven, zraven pa dajo Zalo in Gašperja, ki naj ne bi imela šans. 

A, kaj ko folk sliši drugače... no, ne pri eni ne pri drugi ni blo glih kaj za slišat.... ampak, si bi upala skor stavit, da ker sta bila fant pa deklina vsaj malo bolj naravna in taka, kako naj rečem - lirična?..., je ljudstvo zato raje zanju glasovalo? 

In še izjava Lee? Tuki res neki smrdi...

Zadosti kaosa sebi!

V Izoli sem jo jast mahnila še do San Simona...moj se je pa šel martinčkat k svetilniku. 

    Ma, kej ste kje vidli mojo jahto? Jast ne... glih moja manjka, jebelacesta:))

Obrnem in grem nazaj...k mojmu. 

Po betulah je bila taka gužva, da ni blo šans dobit kje kak pošto za mal pojest in se sproti mal pomartinčkat...

 Alora,... bejžva nazaj v notranjost... na Burjo v Kozino,.... kjer pa je spet tako kruto, da moraš imeti prekleto srečo, da dobiš plac... no, ker pa je bilo že blizu štere popoldne,... sva le dobila eno mizo. 

In se založila za naprej in nazaj. Danes ne jem več. Res ne! 

Vseh 17,6 km sem nadoknadla ...najbrž sem šla še v minus...groza!

Ma, če je pa fina papca, nooo....

 GPS STRAVA 

KULTURNO NA ČAVEN IZ KORAKA IN ŠE NA MOJGA - 8.2.2019

Sva se zmenla, da greva dans na Čaven. Sneg? Je al ga ni? Neee, ga je ziher pobralo....
Bem, pole ne nucam neč, lohk si dam tudi tričetrt pajkice na ret... če je pa že pomlad....

Štartava na Predmeji v koraku in že takoj piha za vse odnest... brrrr...zima... Bejžva mal bolj tempo, da se segrejeva...

In prav kmalu se lotijo ledene poti... Ma, keeeej??? Bem, sej ni hudga, najbrž.... No, če bi doma vedela, da bo tako, bi imela s sabo dereze... K sreči so bili komplet v ledu le kratki odseki. Ostalo se je po snegu kar lepo dalo stopicat s telovadnimi...

Ne vedoč, da je danes na Čavnu cela reč...kulturna proslava... prideva na vrh v gužvo. ( No, malo se mi je zdelo čudno na poti, zakaj tolk ljudi prehitevava?)

 K sreči sva dobila v koči en fraj plac, da sva v miru pojedla jotko in spila en pjač...
Nazaj pa je šlo več ali manj drseče...

Moj se je še zezal z mano, da pri takih letih, k jih imam, da bi me v dolino lahko samo aki peljal?
Ma, dej, wasu, jast sem še mlada... kakšen aki...?!!

Sem pa šla gor danes res z užitkom. Se mi je zdelo, da sem tik tak na vrhu.
STRAVA GPS

Ko sva prišla domov, dan prekrasen...Ma, čakte, kej, zdej naj bom jast doma? V tako lepem dnevu?
Ma, dej, wače, greva še na mojga? Ja, če gre on z mtb, jast pa peške za njim.... In sva šla. In spet mi je šlo super.

Zjutraj sem gledala iz Čavna na mojga, popoldne pa iz mojga na Čaven:

Če bi bla danes kaka tekma, bi tudi kakšnega Simona premagala, hihi...
Ma, če mi je pa šlo fajn, noooo:))

SPET PO VIPAVSKIH BRDIH, 20.1.2019

Prav nič mi ni žal, da sem se z mojim spokala in se  zjutraj obula v covate, oblekla bundo, vrgla v žep eno mičkeno čokoladco in jo mahnila proti soncu.
Zakaj sva spokana, sprašavaste?
Zato, ker se je za  vsako novo stvar, ki naj bi jo sprejeli, po njegovem treba usest za okroglo mizo, se o njej pomenit in sprejet sklepe... no, to velja samo, če si novitet ne izmišlja on..., če si jih mi. Če si jih pa on, je to kar uzakonjeno...ni treba nič debate.
In tako imava zdaj s Patrikom pod oknom nezaželjenega gosta - petelina, ki naju lepo že en teden od štirih naprej pridno prebuja,...da slučajno ne bi spali. Kot da že sosedovih pesov nimamo čez glavo...

Sej bo, sej bo,... bi rekla Ruth...

Sem šla kar po uni, k sem šla že en par nedelj nazaj... najprej do Sv. Petra,

na Brje,

                        Kej čem it levo al desno? Ajde, desno... no, pole sem vidla, da bi lohk šla tudi levo...je krog...

k Sv. Martinu.

                Mal pa me čudi, na kakšen način lohk zrasejo teve moderne, jast jim rečem kocke, v starem jedru---kjer je najbrž vse zaščiteno?

         Razgledi zaradi bele podlage še lepši kot zadnjič....

Tam sem vprašala eno bejbo, če pridem po eni poti, ki sem ji jo kazala, v Zavino... pa je rekla, da pridem skori v Branik, a če bom gledala, kje bo kaka pot šla v levo, bo tista ziher peljala v Zavino... Okej.

No, in seveda ni brez da jast ne zabluzim, ...pa prvi bot zavijem levo, pridem do zimovanja parcele za travarje. Sodi pripravljeni, zalivalniki naštimani,...sam še poletje mora prit...:)), od tod naprej robidovna - se vrnem.

Pole pridem na eno pot, res široko, agha, ta bo najbrž prava, hodim, hodim, pridem do enga potoka...u super... strugca celo zabetonirana, grem čez, naprej....nič... Ja, kej je zdej? Gledam levo, ni poti, gledam desno, še manj, gledam naravnost..samo požagano drevje.... grrr, zgleda, da je bla ta pot samo vlaka do sem...

Ah, mati, neč, bejži nazaj.... in ne zavijaj več ne levo ne desno, ker nimaš sreče...zabluziš za sto!!!

          Tuki, na vrhu tega hribčka, pa je  Lukovec... kamor tejkamo Štanjelski tek....

Končno zaslišim avtote, k se vozijo po dolini Branice. No zdej sem pa le na pravi poti.
Pridem na cesto, jo mahnem v Spodnjo Branico, zavijem levo po cesti na Zavino,

                   O, zdej končno vem, kje sem... ma, še na mojga pa skočim:))

Seveda mi je, ker sem tolk buljila v gps...če bi mi slučajno kako pot  pokazalo, kje sem..., ma, jok, brate, odpade!... takoj pod Školjem zmanjkalo baterije...
Tako, da je Stravi treba dodat še par km. Ker wana je kar ravno črto nardila od tam, k je krepnu mobi, pa do doma... ma, halo??? Jast nisem šla naglih, sem šla po wowinkih do doma:))
Petelinček lepo, lepo poje..kikiriki, kikiriki, kokokokoko...
RELIVE POSNETEK

STRAVA