JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 17. februar 2019

FEBRUARSKA POLETNO ZIMSKA PROMENADA,17.2.2019

Dohtar mi je prepovedal napor. ( zaradi očesnega posega)

Ja, kako naj zdržim doma, če sem pa odvisnica od hoje...in še lepo, prekrasno vreme??? Bejžva na obalo - naš paseđato. Ta ne bo naporen.

Okej. Parkirava na Bonifiki.

In bejžva. Dan zares prekrasen. Moram pohvalit koprsko občino, da je na Bonifiki zares lepo poskrbljeno za vse, kar se rekreacije tiče. Za mlado in malo manj mlado. Trlo se je ljudi--- hihi, moje ostro očke je seveda opazilo, da je bila tam na igrišču za mladež večina tatotov...seveda, če so pa mamice kuhale nedeljsko kosilo:))

Ko prideva na peš pot proti Izoli, sem takoj vedela, da bo danes gužva... ne da bo,...je že bila...


Ne vem, zakaj vedno pozabim... a, pozimi do šic izza ovinka, ko prideš na izolski teritorij, nucaš za tisti kos poti malodane komplet zimsko opremo. Mene je zeblo ko pesa... s kapuco in rokavicami sem zmrzovala... ker tam sonca ni! Je zadi za hribom!
Za hvala lepa je še vleklo iz morja...in pr mej duš, da sem bla ko ledena kocka.

In pr vsem mrazu zagledam jast v morju bejbo, ki brezskrbno plava rikverc kot da je 45 stopinj?!!! Ma, keeejjjj?

Na poti se je res trlo ljudi. Še nikdar toliko, vsaj kar sem jast tam bluzila, ne...

Slišiš pa na poti med prehitevanjem tudi zares i svega i svačega... Ampak dobesedno. In doživiš tudi.... je bila grupca 10 Italijanov...z mladino vred. Blokirajo pot. Komlpet,...se ni dalo mimo.... mati na iphonu, wače enga v miru prižge, prjatu fotka morje..., še eden gleda v luft, otroci prosto po Prešernu... seveda z biciklčki blokirajo pot. In pazi zdej ! Mati mora prekinit buljenje v tulifon, zato da okrega otroka in mu pove, da so na poti, da ni cesta samo zanj! 
Ma, kej naj si človk misli, nej mi kdo razloži? Boga mati...

Aja, pa Ema je bila skor na vsakem koraku... hehe. Če pomislim... oba naslova pesmi iz finala sta nam dala fejst kost za glodat:  KAOS SEBI! 

Ne bi res raje ukinili te kuhne? Ker tokrat pa tudi sama ne morem mimo misli, da je bilo vse skupaj naštimano, da zmaga pofarbana Raiven, zraven pa dajo Zalo in Gašperja, ki naj ne bi imela šans. 
A, kaj ko folk sliši drugače... no, ne pri eni ne pri drugi ni blo glih kaj za slišat.... ampak, si bi upala skor stavit, da ker sta bila fant pa deklina vsaj malo bolj naravna in taka, kako naj rečem - lirična?..., je ljudstvo zato raje zanju glasovalo? 
In še izjava Lee? Tuki res neki smrdi...
Zadosti kaosa sebi!

V Izoli sem jo jast mahnila še do San Simona...moj se je pa šel martinčkat k svetilniku. 

    Ma, kej ste kje vidli mojo jahto? Jast ne... glih moja manjka, jebelacesta:))



Obrnem in grem nazaj...k mojmu. 

Po betulah je bila taka gužva, da ni blo šans dobit kje kak pošto za mal pojest in se sproti mal pomartinčkat...
 Alora,... bejžva nazaj v notranjost... na Burjo v Kozino,.... kjer pa je spet tako kruto, da moraš imeti prekleto srečo, da dobiš plac... no, ker pa je bilo že blizu štere popoldne,... sva le dobila eno mizo. 
In se založila za naprej in nazaj. Danes ne jem več. Res ne! 
Vseh 17,6 km sem nadoknadla ...najbrž sem šla še v minus...groza!
Ma, če je pa fina papca, nooo....



petek, 08. februar 2019

KULTURNO NA ČAVEN IZ KORAKA IN ŠE NA MOJGA - 8.2.2019

Sva se zmenla, da greva dans na Čaven. Sneg? Je al ga ni? Neee, ga je ziher pobralo....
Bem, pole ne nucam neč, lohk si dam tudi tričetrt pajkice na ret... če je pa že pomlad....

Štartava na Predmeji v koraku in že takoj piha za vse odnest... brrrr...zima... Bejžva mal bolj tempo, da se segrejeva...

In prav kmalu se lotijo ledene poti... Ma, keeeej??? Bem, sej ni hudga, najbrž.... No, če bi doma vedela, da bo tako, bi imela s sabo dereze... K sreči so bili komplet v ledu le kratki odseki. Ostalo se je po snegu kar lepo dalo stopicat s telovadnimi...

Ne vedoč, da je danes na Čavnu cela reč...kulturna proslava... prideva na vrh v gužvo. ( No, malo se mi je zdelo čudno na poti, zakaj tolk ljudi prehitevava?)



 K sreči sva dobila v koči en fraj plac, da sva v miru pojedla jotko in spila en pjač...
Nazaj pa je šlo več ali manj drseče...

Moj se je še zezal z mano, da pri takih letih, k jih imam, da bi me v dolino lahko samo aki peljal?
Ma, dej, wasu, jast sem še mlada... kakšen aki...?!!
Sem pa šla gor danes res z užitkom. Se mi je zdelo, da sem tik tak na vrhu.
STRAVA GPS

Ko sva prišla domov, dan prekrasen...Ma, čakte, kej, zdej naj bom jast doma? V tako lepem dnevu?
Ma, dej, wače, greva še na mojga? Ja, če gre on z mtb, jast pa peške za njim.... In sva šla. In spet mi je šlo super.

Zjutraj sem gledala iz Čavna na mojga, popoldne pa iz mojga na Čaven:

Če bi bla danes kaka tekma, bi tudi kakšnega Simona premagala, hihi...
Ma, če mi je pa šlo fajn, noooo:))