JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 22. januar 2017

TEK TREH VRHOV: ŠKABRIJEL-SVETA GORA-SABOTIN -22.1.2017

Pa napišmo nejki o tej lepi, a ne prav čist lahki avanturci. Miha Repičev na TF povabi tekače, če hočjo prit na tek treh vrhov, ki ga v bistvu organizira Giorgio Turel, no, Miha pa je prva desna roka....
No, mal so me že srbeli prsti, sam, kaj čem jast tam ??? Tam sam dirjajo in tejkajo ko zmešani, jast pa sem zadnjič tejkala 11. septembra lani na Ultra šihti na Planini. Halo? In dans pa kar tejkat?
Pole me Miha še pokliče po telefoni, k je nejki rabu,... in še vpraša, če prideva?
                                   Te tri bo treba zmazat

 "Ja, Miha, že, že,.jast bi, ma se mi ne da tejkat, meni...."
In mi naloži, da bo dobil enega prjatla, k bo pripravljen iti s tapočasnimi.
In bem, že planiram, kako bom jast, če bom slučajno še bolj počasna od tapočasnih.....:
Na Škabrijeli nisem bla še nikoli, tja že zmažem, pole,  če se mi ne bo dalo, se spustim na  most in grem sam še na Sabotin, al pa, če se mi pa bo dalo na Sveto Goro in ne na Sabotin, jo pa ta zadnji kos lahk ucvrem gor szi avtotom... No, tako!
Plan je ! Pa grem!
No, pole sem dve noči jast že tejkala po vseh teh treh vrhovih, pa zgubila sem se tudi,... pa lačna sem bla, pa žejna, pa vroče mi je blo, pa zeblo me je,... ma, ni da ni bilo.
Danes zjutraj vstanem, se štimam, strah me je, kot da grem na kako svetovno prvenstvo.... predvsem zato, ker sem vedla, da bo tam sama elita... In res, prideva na P pod mostom in res je bilo tako... Žive duše, ki bi samo hodila! Sami norci!
No, Silvanca od KBK-ja je prišla s klapo Poljansko, sam,  ona je imela namen le na Sabotin. Jast pa vsaj Škabrijel in še enga...

Miha mi predstavi mojega vodiča Primoža, že kar takoj mu naložim, da ne vem, kako bo, če bo,...ma, bem,... se bomo martrali.

Zbralo se nas je kar blizu 40, polhno Italijanov, ma tudi naši, domači : Darja, Marta, Aleš, Mirko, Renato, Poljanci...

 in s parkinga se poženemo v Solkan mimo cerkve trčečim korakom. Do hriba.  Strumnega koraka nato pridemo na Škabrijel,  nekaj minut za skupino veloče:) Ja, ker je blo polhno Italijanov, sem se kar nejki po italijansko nalezla govort.:)


 Mi pridemo, oni že šibnejo dalje. Aja, se moram takoj pohvalit, da sem se držala sredinske hitrostne skupine, k jo je vodil Miha.
Hitro se poškljocamo, pod stolpom, na stolpu se napojimo prekrasnih razgledov, pred stolpom, za stolpom, dva požirka vode, jast hitro še na minus v en grm, brez listja:))) in že šibamo proti Prevali.
Tejkamo. Jast tejkam. No koment. Po poti nam Miha pove vso zgodovino iz prve svetovne vojne, ki pa jo moram še kdaj slišat, kajti dans bi dobila za ponovitev čisti cvek. No, edino na stotisoče mrtvih, mrtvih brez veze,.. to sem si zapomnila. Žalost.

Kot bi mignil, se mi zdi, smo že bili pred kaverno, kjer smo si morali nadeti lučke. No, jast je nisem imela,... sem pa enih 100 metrov s kamero posnela. Sej je blo svetlo od drugih zadosti.
Res zanimivo. Ven smo prišli na drugi strani hriba, še malo smo se povzpeli in že smo bili na Sveti Gori.

Jast seveda spet lulat, kar nekaj jih je šlo na kavo, hitro škljocanje.
Tu sem se prvič malo ojačala, popila malo vode in pojedla pol snikersa. In dva bombončka... :)

Še se držim Miheta, spet tejkamo, res da v dolino, ma, tejkamo.
No, ko smo prišli do Prevale, so mi pa ušli... In primla sem se Primoža  ko klop. Sej veste, zgubljanje, pa to.... Sicer so bili eni še zadaj, a so rekli, da lahko gremo naprej, da vejo, kod in kam.
In zadnjih par km mi reče, da čist počasi lahk malo potečeva, saj je tak lep spustek.
Ja, in kaj čem zdej rečt, da ne?
O, jok, če bi mi moj rekel: " Dej, baba, poteci malo, dej... ", pole ne bi niti koraka stekla, ma, če reče to nekdo drugi, sej veste, ne...
Tak ti je to.:)

In tako spet tečem do Solkana in pod mosta na parking,
kjer smo na hitro pobrali iz avtov, kar smo rabili za finale in že gremo dalje.
                                              Sabotin

In ko prečkamo cesto in se vzpnemo po štengah....
Me dohiti tetka  kriza.
Zdej, zakaj se nisem obrnila in rekla mojmu, naj mi da ključe, da pridem z avtom gor, ne vem...
Ne vem niti, zakaj mi moj tega ni predlagal, ker bi zagrabla ponudbo z obema rokama.... ne vem, Vlekla sem se kot en polž, počasi, nič mi ni šlo, ko zagledam tam, malo višje ekipco, ki ji tudi nekaj ne gre... No, sem žleht, ma sem bla prav vesela, da nisem edina...
Spet prečkamo cesto, popijem mal vode, grem dalje in se spet zbudim. No, zdej pa gremo lahko zarad mene magari na Triglav. Jast sem ozdravla.
Še malo, še malo in tretja čima je osvojena! Jupi.

Na Sabotinu zunaj kar piha, noter pa gužva. No, pivičko sem le zmazala, se preoblekla, malo poškljocala, dve besedi s Silvanco, beseda z Italijani... in bejžmo nazaj.
Jast, moj, Primož in Jure. Ja, dol bomo pa hodili, al kaj ? Ja, malo morgen.
Ma, bem, kamor je šel bik, še štrik nej gre... in pretekla sem še do avta. Jast. Grrrr. Jast, ki sovražim tek.
Pet určk miganja gor pa dol, nekje med 20 in 25 km, višincev pa tudi najbrž enih 1600 gor. Je urca mojmu mrknila. :(
Ma, jast sem zmazala vse tri čime!!!! Vse tri.

Zato pa že pripada ena pica, ena pivička in na koncu sem v Piceriji Zvezda v Solkanu  zmazala še sladoled s toplimi gozdnimi sadeži. Njami!
Drugače sem pa med vso potjo pojedla le par bombonov, eno snikers čokolado, popila pol litra vode in eno dobro biro na Sabotinu.
Miha, Giorgio, Primož in vsi ostali prisotni. Hvala vam. Tudi za tek. Ja, taisti, ki ga ne maram.
Ma, jutri pa vas ne ubogam! Ne potečem niti metra! Ni šans!
FOTO IN VIDEO SKOZI KAVERNO




nedelja, 01. januar 2017

INVENTURA 2016

Za konec leta se spodobi opravit eno inventuro. Da se ugotovi, kakšno je kaj  bilo poslovanje v preteklem letu, če je kaj manjka ali pa viška...
No, pa dajmo.
Pri meni se pozna, da smo se konec lanskega leta preselili v Dobravlje. Kjer imam sedaj do mojega novga srčnega ( ki ga poskušam, če se le da, osvojiti skoraj vsak dan, al pa kakšen bot tudi dva bota na dan)  kar dve tretjini dolžine več, kot sem imela prej do mojga ex srčnega:). Je dolga okroglih 10km, ima pa okrog 60m manj višincev.
Tako sem letos vrh Školja osvojila 317 botov in seveda prav toliko botov tudi zmagala!

 Včasih malo hitreje, včasih malo počasneje, včasih na izi, včasih na grizi.  A, zmagala sem. Vsakič!

 Ko so na TF, kjer sem letos aktivna že okroglih 10 let, zbirali nov slogan, sem sama predlagala: Vsak je svoje zmage tekač
Tako vsaj mislim tudi danes.
Ti si ti, jast pa jast.

V kuhinji imamo okno, skozi katerega lahko med drugim opazujem kompletno Nanoško planoto. Zjutraj mi sonček pokuka iznad nje,


popoldan  se sonček razleze po vsej, ko pa jo (sicer redko) sneg prekrije, je še lepša.

In noge kar zasrbijo, da bi se najraje vsak dan obul v covate in se odpravil tja. In vedenje, da v par urah premagaš celotno razdaljo tja in nazaj, ko pa skozi okno gledajoč misliš, da je stvar neskončna? O, kako lepo.
Pa sem se  tudi letos, poleg seveda najinih kar pogostih pohodov v tisti smeri, v maju udeležila 25km UTVV.
S tremi urami in 41 minutami sem bila v cilju kot 37. ženska od 81.ih. Z rezultatom sem zelo zadovoljna.  Predvsem zato, ker sem na vseh preostalih gorskih tekmah, ki se jih udeležujem, vedno na repu.
In zares ponosna sem  na to, da ko skozi okno vidim na Gradišče - štart in vidim tam zelooo daleč anteno ob Vojkovi koči in vidim, da to neskončno razdaljo lahko premagam v dveh urah ? Joj, kako lepi občutki.

Čakte, zdej mal gledam.... :)) skozi okno.

Ola, sem nazaj.... bejžmo k inventuri.

Tekem sem se v letu 2016 udeležila 18, vse so bile gorske:

- 14 tekem je iz  lige PGT
Od teh sem ob današnjem pregledu ugotovila, da sem se netekmovalno udeležila le treh tekem. Pa sem imela občutek, da jih je več. Se mi pa ta možnost v ligi PGT zelo dopade. Plačaš, štartaš, v cilju te zapišejo na zadnje mesto, dajo ti eno točko za udeležbo in lahko greš čisto po svoje, nobena sekunda ni strateškega pomena, nihče te ne lovi, ti nikogar ne loviš pa si vseeno zmagal! Seveda kdo poreče, da grem lahko tako tudi sama, brez plačila, a sama si mislim,.... no, pač nekaj si mislim. :)
Pogoj udeležbe v PGT ligi sem izpolnila tretjič in si tako prislužila zares ( vsaj meni) lepo jakno. Ki jo ponosno nosim.

- 25 km UTVV

- Tek po 511 stopnicah Nabrežina

- Tek do Češke koče in

 - 8 ur  ultra šihta na Planini

Zadnje tri "destinacije" so bile pri meni na sporedu prvič.

Kar se tiče mojih osvojenih dvatisočakov,... norma naj bi bila vsaj en na leto. Pa so letos znesli celo štirje. Begunjščica, Viševnik, Krn in Triglav, a je bil cilj zaradi slabega vremena na koncu Kredarica. (Hihi, se bi morala bolj Mirkota1 držat, on jih zmaže po deset na dan!)

No, to bi bilo to, kar je bolj omembe vredno.
Kot že rečeno, sva kar nekajkrat zmazala Nanos, tudi na Čaven in Kucelj se odpraviva kar bajdwej, pa na Golake, kar nekaj botov na Slavnik,  aja, pa peš sem šla na Sveto Goro, aja, pa mal spoznavanja Vipavskih Brd,...pa.... pa....pa... in tako pridemo skozi celotno leto, ko se številka ustavi pri 4165 prehojenih kilometrih.

V TEKAŠKI DNEVNIK  sem se vpisala leta 2008. Vseh devet let si pridno vpisujem vse moje pohode in tekmovanja. Kolesarjenje in teke tudi, a jih je bolj malo. Nič, bi rekla sama. Sploh teč ne maram.
Raje zelo hitro hodim tri dni, kot pa tečem pol ure. Ne vem zakaj sicer, a enostavno, tek mi ne gre. Amen.
Rekordno leto po prehojenih kilometrih sem do letos imela 2012. Takrat sem jih zmazala 3676. Letos skoraj 500 več.

Višincev znese vse skupaj za 152.9 km.

Delovnega časa pa za vse skupaj  855 ur.

Morda bi bilo v inventuri za omenit še, da me je letos dohitel Abraham.

 Sedaj sva v dveh in tudi gre.
No, je pa tu pa tam  pa tam pa tu  kak znakec, ki nekaj nakazuje, da se tudi jast staram... :)
Pa sem si kupila v reklamah s 100 % zagotovljenim uspehom  zelo dobro kremo proti gubam! Se mažem z njo vsak dan. Sem že skori celo ponucala, pa ne vem, zakaj gube ne izginejo???
Hihi, bom morala kremo reklamirat... :)) Le kam sem spravla račun? Ojej, tudi spomin gre nekam... :)

Želje za prihajajoče leto? Zdravje v prvi vrsti, potem bom najbrž sodelovala četrtič v PGT ligi ( rada bi dala skozi vse netekmovalno), pa kakšen nov podvig, ki ga še nimam v nogah, čimveč lepega vremena za obisk gora.
Najbrž ( seveda) sem odvisnica. Od hoje. Od prečudovitih filingov na vrhu gora. Od sreče v naravi, od sreče ob spoznavanju novih ljudi.
Od tega pa prav zares ne rabim ozdravitve!
Prosim, pustite me v tej omami!