copy paste iz Tekaškega foruma, ker še nisem pisala bloga:
RAZDALJA 2,75 KM, VIŠINCEV 700M
Včasih je veljal ta tek kar za enega najtežjih na naših tleh.
8. KOJCA 11.9.2005:
Na 600m višine, samemu Bogu za hrbtom, prideš v Orehek, kjer v vaškem domu zagledaš ob oknu več grozdja, kot so ga imeli za ponuditi na prireditvi Vipavska trgatev v Vipavi.( v bistvu ga v Vipavi sploh nismo opazili ). Plačaš štartnino in dobiš v dar lep dežnik in bon za hrano. Za po teku ti obljubijo še praktično nagrado. Pred štartom je na vrhu Kojce sijalo sonce, ki pa si je med potjo zaželelo sijati drugam in je nas, ta zadnje, ki smo po zdrsani, gladki progi prihajali v cilj, ki ga kar ni hotelo biti, kljub le 2,7km dolgi progi, dohitela nevihta. Pred štartom sem si mislila, le kaj bo teh slabih tri kilometre- to bom pa ja preživela. Ko pa se je začel ta hud vzpon po otroškem cilju, ko smo še v kilometru proge premagali skoraj 400m višine, sem se spraševala sama pri sebi: Le kako se mi noga noče vzdigniti niti za korak? Kar ni in ni hotela iti naprej? Saj še sama ne vem, kako sem cilj le zagledala in sem celo z nasmehom na obrazu skozi ciljno črto PRITEKLA. Zdaj lahko samo klobuk dol dam pred vsemi ta hitrimi tekači. Vsaka vam čast, vsem! Se bom trudila, da se vam vsaj malo približam. Glede na to, da dve, tri leta nazaj na tek nisem niti pomislila in da sem včeraj premagala Kojco, bo najbrž drugo leto že kaj bolje...
No, na cilju se je ravno ulilo in kar takoj me je začelo tresti. A, glej, iz vreče so potegnili volneno jopico, ki so mi jo posodili do vaškega doma... Še eno šilce in gremo v dolino. To je pa spet zgodba zase. Na poti sem se spraševala, če sem se morda nekaj časa nazaj tu vzpenjala...
V domu nas je čakala topla malica, polno sadja, vseh vrst pijače, odlična praktična nagrada...
Za popestritev smo stavili, kako visoko nas čaka obešen pršut. Sami smo ga zgrešili za 9 cm.
Rezultati so bili prej, kot bi si Timing Ljubljana sploh vse kable priključil, video posnetki za vsakega tekača, domov bomo po mailu prejeli vsi fotografije...
Ja, organizatorji te tekme, iskrena hvala za vse in bodite zgled tistim, ki se štejejo, da nekaj so. Mi pridemo drugo leto za sigurno!
9. KOJCA 12.9.2006:
V prekrasnem vremenu so organizatorji speljali težak, a lep tek na Kojco. Na vrhu prekrasen razgled.
Ko smo odhajali z vrha, sta se tudi z vrha dva ekstremna downhillarja spustila z biciklčki v dolino. Je bilo kaj za videti. Ali pa za zatisniti oči pred morebitnim padcem, ki ga pa k sreči najbrž ni bilo. Fanta, vsaka vam čast! Dosti si upata!
Teka se je udeležilo okoli 60 hribaželjnih. Proga je bila letos za spremembo suha, z odličnimi predpogoji za nov rekord, ki je tudi padel. BRAVO, SIMON ALIČ!
Sam sem svojega popravil za tri minute! Še leto dni treninga in če bo šlo tako naprej, bom še prvega kdaj prehitel!
Ni manjkalo prav ničesar, tudi natisnjeni rezultati za vse prisotne so iz "tiskarne" prišli zelo hitro! Čakanje na razglasitev nam je popestrila igra, samo podelitev pa prikupna igralka Barbara Cerar! Stavili smo tudi za nahrbtnik, ki pa je visel kar precej nižje kot smo mislili.
Tekli smo štrije člani, brez najmlajšega Patrika! Malo mi je prav nerodno, ker so nas organizatorji namesto nižje družinske štartnine, za katero smo prosili, če bi bila mogoča, dodatno obdarili s praktičnimi nagradami. Za vse skupaj hvala!
Drugo leto se spet vidimo!
10. KOJCA 10.9.2007:
Ojla, kaj ste še vsi tam gori? Se ne bo nihče javil?
Že vem, najbrž še vedno jeste torto velikanko, ki je bila namenjena za proslavitev okrogle obletnice. Imate srečo, da sva morala z ZZ topom hitro domov...
Organizator se je lepo potrudil in v krajih, prekrasnih krajih Bogu za hrbtom, izpeljal letos že deseti tek na navpično Kojco. Strm vzpon s še strmejšim spustom! Tega pa si res ne predstavljam, kako sem preživela pred tremi leti, ko sem se ob nevihti martrala gor in dol. Uf, je strmo!!
No, za zanimivost: oba z ZZ topom sva 9.9. prišla v cilj kot absolutno deveta, jaz pri ženskah, on pa pri moških. ZZ top je lanski čas izboljšal za dobro minuto, sama pa sem ga izboljšala za tri.
Spet je bilo vsega v izobilju, mladi organizatorji so se lepo potrudili.
Kdo pa je zadel cisterno na stavah?
11. KOJCA 14.9.2008:
Sama se na VEEEELIKO ŽALOST nisem mogla udeležiti tekme, ker se mi je začela liga v kegljanju. Pa mi je bilo prav fajn žal zaradi tega.
Sem pa zato v strminco poslala mojega ZiZiča in seveda vse tri mulace...
Vreme je hvala bogu zdržalo, najbolj sem se bala, da bi naš ta mali kar zdrsnil v dolino.. Ker počasi pa on ne zna...
Povzamem Zi Zi topovo poročilo:
- super navijači
- vremenske razmere so mu pribile čas dveh minut ( glede na lanski čas )
- sadja na pretek
- posnetki na platnu, že preden prideš v dolino, so le tu možni
- znižana štartnina za minibus Čuferjev
- lepe nagrade
- tudi dodatne, ki si si jo sam lahko izbral
- na podelitev niso čakali, ker se je deci zelo mudilo na ringlšpil na Vipavsko trgatev
- skratka, bilo je kot vedno--- SUPER
- obvezna prisotnost tudi next year
- upam, da tudi moja
Čestitke vsem, ki ste se spopadli s ta hujši strmino na primorskih tekih...
lp Valentina
