Nedeljski dan se je obetal lep, mwoj dejla, alora, kdo bo kuhal župo doma, sploh pa, komu....jast že nje... grem lepo jast po mojem malo proti čavenski planoti.
Da ne hodim po cesti, se z avtom zapeljem do Kamenj in jo mahnem lepo po stari tekmovalni proti Mali gori.
Čisti prestiž. Nikjer žive duše. Sonček sije, burje nič.
Prečim požarno, proti Siji. Tam en cejt čakam, če bo kaka ptička priletela do hiške, ma, ni blo nobene...
Pejdi, mati, dalje. Uživam prav vsak korak, čist lepo na izi. No, teh 850m konkretnega vzpona do srednječavenske mi je že mal pokazal, kdo je tu šefe, ma, mal je trejba prepucat ventile:))
Prečim srednječavensko, hodim, snega še ni. Ker sem jo že tolk botov na tekmi zmazala, že vem, da je do koče še slabih 500 metrčkov. Pa pride mimo mene končno nekdo. Hiter...Ma, kdo si drzne mene prehitevat? Ups, molči, baba, to je zares hiter...organizator tekme, Dragan. Gre do Male gore. Vsako nedeljo tam nekdo dežura, da postreže planince s čajem ali šilcem... In tudi danes je tako.
Kakih 200 metrov pred vrhom se loti sneg. In led.
No, sevejde, za teh 200 metrov ne bom mestnih derezc dajala na covate. In se nekako prebijem do vrha.
Nekaj Kamenjcev je tam. Pijejo čaj. Meni ga tudi postrežejo.
Se vpišem, sedim na klopci, sonček super lepo sije.... in začnem študirat, če grem nazaj ali čim it še na Čaven? Ah, ura je še zgodnja...pejdi provat do Čavna.
Nataknem si dereze- une, mestne. iz hoferja...in srečno, fantje!
Grem jast gor, nejki se mi čudnu drsi, no, ma nekako pridem do Čavna.
Mize na Čavnu pokrite z debelo snežno odejo.
Ljudi malo. Skori nič. Jast in še eden zunaj, eden noter.
Ma, dej, mati, poglej ti za vsak slučaj, če si si dala prow teve dereze?
Ma, sej nej rejs... kwoza bjondasta... narobe so. Špike so na notranji strani... A, zatu se mi je drsejlu? Ma, bem, sej tega nej noben vidu...to vem sam jast:)) Sej bo.
Spet vpis. In spet oziroma še vedno je ura še mlada. In še vedno krasen dan. Ma, kej čim it še na Kucelj? Ja, pej pejdi. In grem.
Spet-še uživam na polhno. Pogled proti Kuclju.
Na vrhu Kuclja celo kakih 7-10 ljudi. Mi smo bili v sončku, a na zahodu in proti morju so se nabirali kar eni čudni oblaki.
Ma, mati, zdej si tle. Kej, če bi šla ti zdej po vrtovinski(gojaški) dwol in nazaj po srednječavenski?
Ok, bejži.
O, đizs... ma, če ta ni samomorilska... In tuki tejkajo dwol ponoči UTVV-jevci? Grwoza. Komi sem čakala, da pridem na srednječavensko. Snega na srednječavenski ni. Dereze snamem in grem proti bivaku. In naprej proti Kopicam.
Spuščam se proti Kamnjam. Ma, mati, sej ura je še mlada:), bejži mal belj nawkuli še na Skrlanski zvirk ( k nisem bla zadosti pet botov prejšnjo soboto:)).
In sem šla.
Malo vode. Srečam dve gospe. Malo poklepetamo. Šibam dalje. V Kamnje. Tam me čaka moj porše. In odpelje nazaj domov.
Krasna nedelja. Cmok, cmok, cmok.
