JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 20. januar 2019

SPET PO VIPAVSKIH BRDIH, 20.1.2019

Prav nič mi ni žal, da sem se z mojim spokala in se  zjutraj obula v covate, oblekla bundo, vrgla v žep eno mičkeno čokoladco in jo mahnila proti soncu.
Zakaj sva spokana, sprašavaste?
Zato, ker se je za  vsako novo stvar, ki naj bi jo sprejeli, po njegovem treba usest za okroglo mizo, se o njej pomenit in sprejet sklepe... no, to velja samo, če si novitet ne izmišlja on..., če si jih mi. Če si jih pa on, je to kar uzakonjeno...ni treba nič debate.
In tako imava zdaj s Patrikom pod oknom nezaželjenega gosta - petelina, ki naju lepo že en teden od štirih naprej pridno prebuja,...da slučajno ne bi spali. Kot da že sosedovih pesov nimamo čez glavo...

Sej bo, sej bo,... bi rekla Ruth...

Sem šla kar po uni, k sem šla že en par nedelj nazaj... najprej do Sv. Petra,


na Brje,
                        Kej čem it levo al desno? Ajde, desno... no, pole sem vidla, da bi lohk šla tudi levo...je krog...


k Sv. Martinu.
                Mal pa me čudi, na kakšen način lohk zrasejo teve moderne, jast jim rečem kocke, v starem jedru---kjer je najbrž vse zaščiteno?


         Razgledi zaradi bele podlage še lepši kot zadnjič....

Tam sem vprašala eno bejbo, če pridem po eni poti, ki sem ji jo kazala, v Zavino... pa je rekla, da pridem skori v Branik, a če bom gledala, kje bo kaka pot šla v levo, bo tista ziher peljala v Zavino... Okej.

No, in seveda ni brez da jast ne zabluzim, ...pa prvi bot zavijem levo, pridem do zimovanja parcele za travarje. Sodi pripravljeni, zalivalniki naštimani,...sam še poletje mora prit...:)), od tod naprej robidovna - se vrnem.

Pole pridem na eno pot, res široko, agha, ta bo najbrž prava, hodim, hodim, pridem do enga potoka...u super... strugca celo zabetonirana, grem čez, naprej....nič... Ja, kej je zdej? Gledam levo, ni poti, gledam desno, še manj, gledam naravnost..samo požagano drevje.... grrr, zgleda, da je bla ta pot samo vlaka do sem...

Ah, mati, neč, bejži nazaj.... in ne zavijaj več ne levo ne desno, ker nimaš sreče...zabluziš za sto!!!
          Tuki, na vrhu tega hribčka, pa je  Lukovec... kamor tejkamo Štanjelski tek....

Končno zaslišim avtote, k se vozijo po dolini Branice. No zdej sem pa le na pravi poti.
Pridem na cesto, jo mahnem v Spodnjo Branico, zavijem levo po cesti na Zavino,
                   O, zdej končno vem, kje sem... ma, še na mojga pa skočim:))



Seveda mi je, ker sem tolk buljila v gps...če bi mi slučajno kako pot  pokazalo, kje sem..., ma, jok, brate, odpade!... takoj pod Školjem zmanjkalo baterije...
Tako, da je Stravi treba dodat še par km. Ker wana je kar ravno črto nardila od tam, k je krepnu mobi, pa do doma... ma, halo??? Jast nisem šla naglih, sem šla po wowinkih do doma:))
Petelinček lepo, lepo poje..kikiriki, kikiriki, kokokokoko...
RELIVE POSNETEK

STRAVA



nedelja, 13. januar 2019

KORITA - VOJKOVA KOČA - KORITA , 13.1.2019

Sva šla v vremenu jasnem zares po krasnem... Tudi po snegecu. No, nazaj po cesti bolj po ledeku... je kar drselo, k sonček ne seže do tjazadi...

Danes lahko rečem, da sem srečala daleč največ ljudi, odkar grem sem pa tja na Vojkovo...

In pazi!!!
Vsaj pet jih je blo, k so meni mahali, me pozdravljali,  jast pa ko wasu buljila, le kdo je zdaj to... In ko jih vsaj ne bi poznala...ma jih poznam... tekači D. Bavdek, S. Durn, njen oče, ena bejba iz sosednje vasi... ma, kar nejki... ne vem, zakaj ne prepoznam takoj....
Emšo? Nje mi rečt....


                                    POVŠTERČKI           


                 JEBELACESTA, KOLK SE STARAMO... KEJ ČIM NUCAT UN FOTOŠUTING? AH, KAR JE, JE...

     GOR SVA ŠLA POD CERKVIJO, NAZAJ PA NAD NJO PO CESTI


                     TRIGLAV JE BIL PA DANES RES LEP...

    MA, KEJ TA MOŽAKAR SLUČAJNO Z MANO HODI??? NEČ NOVGA, EDEN SPREDI, EDEN ZADI....

Strava je izmerila 14 dobrih...
RELIVE POSNETEK
GPS

nedelja, 06. januar 2019

PRELEPO PODOŽIVLJANJE TRAILA 3V, 6.1.2019

Dan krasen. Kam? Na zahodu bo zdržalo do konca.
Bejžva lumpi varianto lepo počasi.... da mal vidimo, kje smo tekmovali...
Parkirava na P v Solkanu in jo ucvreva po pisti 3V.

Na križišču sva se zanašala na vodo... ma, je ziiima, kaj naj zmrzne in vse poči????
                Moj tuki ne lula:)), ampak brska v "senci" po mobitu

Bem, sej midva zdrživa... vročine ni.

   Luka??? Dans sem se pa tudi jast usedla na klopco.:))

  OPOZORILO!!! V jarke dovoljeno le osebam, recimo da do moje okroglosti... Vse, kar je hujše, gre že težko skozi:))

 Na Škabrijelu sva srečala našo Ano, njenga fanta in prijatelja, ki pa so na vrh prišli szi profi bičikletami...


 Kukuc? Ana, Gašper, Boštjan?

Na spustu iz Škabrijela pa.... ne vem, če sem bila jast na tekmi, kajti, tako vratolomne spuste jast običajno prelazim po vseh štirih... tudi danes na par krajih.... Da sem jast onega dne dol laufala? Po teh strminah? Niti pod razno.... Tisto že nisem bla jast::))



Solkanski most od spodaj...mojstrovina, ki jo lahko le z odprtimi usti občuduješ....

Še vedno žejna sva se zapeljala do Kekca, kjer sva se na terasi martinčkala v krasnem sončku, eni birci in... brez gratiniranih palačink na Kekcu se ne gre domov!
Ta relive je pa lepo pogledat:
RELIVE

STRAVA GPX