20. GRADIŠKI GORSKI TEK, 30.5.2021

 Končno smo doživeli, da lahko spet malo glasneje zadihamo... :))

In končno smo se po dolgem času spet srečali in se med seboj kaj lepega pomenili. 

 Od lanske sezone je bil PGT dolžan še podelitev za opravljene tekme,  letošnja pa se je  začela, kje lepše, kot na Gradišču pri Vipavi. 

In to že z jubilejnim 20.tekom. 

Baje, da je bil v krožišču ogromen in lep transparent, ki je tekače vabil na tekmo ( jast ga nisem vidla, ker sem se v Vipavo pripeljala iz druge smeri). In človek bi pričakoval, da se morda "za tekmo ogreje" vsaj vsak, ne vem, deseti domačin- tekač??? Pa jih na žalost lahko preštejem na prste ene roke, no, naj bo obeh... Pa toliko tekačev v prelepi naši Vipavski dolini imamo.

No, kakorkoli, so pa prišli od drugod. In kar se tiče ta hitrih, je bila konkurenca kar prava. Čeprav je Miran Cvet včeraj odtekel na Primoža, je bil tudi danes na štartu našega teka. In zmagal.

 Za njim se je na drugo mesto uvrstil Simon Alič, tretji pa je bil Marko Tratnik. 

Dekleta. Prva je skozi cilj pritekla Varineja Drašler, druga Lucija Krkoč, tretja pa Rebeka Petrovčič. 

Bravo vsem. 

Sama sem šla seveda na pot po mojem. 

Kar neki ... si izmišljuje ta tastara Čuferca.:) Pol urce prej sem štartala in bila natanko čez pol ure na Plazu. 

Še 500 metrov in že sem v zadnji strmini proti Škavnici  s fotkanjem skoraj  zgrešila Mirana, ki je priskakljal mimo, kot da gre na špancir:)) 

No, sledilo je odganjanje medvedov z mojim navijanjem... in seveda škljocanje, ki pa mi ga je sonce skozi vejevje kar malo onemogočalo...

No, martrala sem se. 

Tako do zadnjega. No, prav ta zadnjega nisem čakala, ker je Andrejček zgrešil pot in šel naravnost proti bivšemu cilju, namesto na levo proti Škavnici.   

Na vrhu se malo okrepčamo, seveda se ob prekrasnem vremenu ne sme mimo prekrasnega pogleda na našo lepo dolinco in že se spustimo naokoli dol. In ja... četica za mano, saj jast vendar poznam pot...in ja...seveda tolk klepetam z Borisom, da sem kapelico zgrešila na cejli črti. In ja... smo mal podaljšali pot proti Gradiški turi... No, sej bo...preden jast ugotovim, da tuki pa najbrž nejki ne bo okej. 

"Ja, Čuferca, za tabo gremo! Ti si tle doma!" 

" Ja. " :)) Sej bo....

No, kakorkoli, prišli smo potem mal bolj na dooolgo nazaj na Gradišče in ravno se je lotila podelitev. 

Najprej za današnji tek, potem pa še končna razglasitev PGT lige za leto 2020. 

Čestitke vsem in gremo naprej!

FOTO ALBUM

In še moj vzpon na Stravi:

STRAVA GPS

POSKUS UTVV 50, 16.5.2021

Me je prav malo strah pisat blog... sem v soboto zjutraj prejela mail od strica Gugla, da so mi izbrisali eno objavo ( ko sva šla na Nanos čez Grmado in nazaj), da je moja vsebina zlonamerna in krši vse njihove pravilnike... In da so po temeljitem pregledu mojo objavo zbrisali...

O, mwojbuh, ma, kej sem pa jast narobe zdej tle pisala??? Hitro pišem nazaj, da nimam pojma, za kaj se gre, če mi lahko razložijo, ali vsaj pošljejo objavo nazaj v privat, da vidim vsaj, kaj sem jast narobe napisala??? ( ker blog pa pišem le v blog... ne delam kopij... človk pač upa, da jih ni treba)

Seveda sem pisala bolj sama sebi, oni niti povohali niso mojga maila, najbrž...

No, med čakanjem na njihov odgovor šibam jast ko urca na moj Školj, nisem bla prav neč počasna, en dva tri sem bla na vrhu:)) Z mislimi na to. 

In popoldne prejmem spet mail, da so spet pregledali moj blog in ugotovili, da pa nisem nič kaj narobe napisala in mi ga zato vrnejo... Ma, keeejjj? O, buh, anti bo tudi ta zbrisan, zdej, k sem jih mal pošinfala...

Prav na hitro sva se v soboto zvečer zmenila, da greva en bot probat 50-ko od UTVV. V glavi sem imela, da že imam shranjen gpx od 50ke in seveda ni treba nič preverjat!!! Itak:))

In tako na nedelje dan ob osmih zjutraj štartava od doma. Poiščem gpx, upalim še Stravo in gasa za nejki časa:))

Najprej seveda mimo mojga 

in lepo dalje proti Ostremu vrhu. 

Na poti so vseskozi v križiščih tudi oznake ( ma, v pentagonu na Vrtovčah je pa nisem vidla?) in mi seveda zato ni treba gledat v tulifon, če greva prav. No, sej, tuki sem tudi "doma". Vsaj do Ostrega vrha...

Ojoj, to moram... sem videla prvič v življenju žolno! Lepa, blizu, sploh se naju ni ustrašla...dokler nisem začela brskat po torbici, da bi jo v objektiv ujela:)) Pa je že ni blo več....

Tuki je bla

Na Ostrem vrhu glih par minutk počitka za vse podpise in pejva dol na drugi strani. 

Oznake so, torej mi ni treba gledat na sled...

No, in ko prideva do križišča z več možnimi potmi, na znaku puščica desno, ampak bi blo možno, glede na pozicijo puščice, tudi malo manj desno-naglih.. 

Ola, zdej pa poglej, mati, na sled. "Ojej, wače, sva falila, bi morala že pod vrhom it desno, kot kaže sled... Ma, zakaj je pa tuki znak? Bwo... ma, kej je možno, da so 50ko spremenili? Ma, nje, zakaj bi jo spremenili..."

Ja, zdej, glede na sled, morava it tuki desno, da se nazaj prključva sledi...pej pejva...in kej druzga, kot zabluziva... ene tri bote sva pršla do konca vinogradov- novih...

Ma, dejva gledat Tabor in en bot pa že prideva na cesto. 

In se premetavava po nekih strmih kamnitih bržincah, dokler res ne prideva na cesto. 

Agha, sva že skoraj nazaj na sledi...še malo proti Erzelju in sva. 

Znaka seveda nikjer več nobenga in vse bolj mi je bilo jasno, da tu najbrž pot 50-ke ne poteka več. 

No, zdej sem šla mojmu stalno na nerve, ker sem skuzi buljila v tulifon, da slučajno spet ne skreneva s poti ( in kljub temu sva,...ma, sem vsaj takoj pogruntala:))

Sej, jast bi že imela kako vejkarco, k mi kaže sled, a kaj, ko mi moje očke ne pustijo gledat tako mičkenih črtk...In tako moram imet stalno tulifon v roki....

Hodiva, hodiva, vmes klope mečeva z nog, nakar naju, tik preden prideva na cesto v Raši, zalije ploha. Seveda sva malo povedrila pod drevesi, da nisva bila kpl kot cucka in seveda je najino naslednje križišče, ki bi naju peljalo proti Štjaku, padlo v vodo... 

Bejžva midva direkt dol v Manče in od tam v Podrago, mimo zelenih polj

čez viadukt ljubezni

do Podnanosa...

 Oblaki so vseskozi grozili, en cejt je padalo, pa ni, pa je, pa ni... nič kaj lepega naju ne bi čakalo.

V Podnanos naju pride iskat hčerka in tako je moja 50ka zbezljala.

Ma, čaki, te bom že en bot zmazala... ne boš mi ušla:))

Doma sem seveda hitro ugotovila, da je UTVV50 spremenjena in dala gpx takoj na tulifon. ( anti ja jo spet ne spremenijo:))

No, vseeno je zneslo 24 km avanturce

STRAVA GPS

VSEH PET NAS NA NANOS K ABRAMU NA KOSILO, 9.5.2021

 Deveti maj je dan zmage. Ma, še eno zmago smo dosegli mi včeri. Da smo se po ne vem kolko letih zbrali in skupaj kao hepi femili odšli na en hrib. ;))

Iz kampa na Gradišču čez moj bivši Plaz ( ki je še vedno zares krasen), mimo kapelice k Abramu.

 Tam smo imeli seveda rezervirano mizo ( ker drugače je ne bi dobili) in pojedli zares okusno kosilo. Vsak neki svojga. Ma, vse je blo super. 

Bilo je zelo toplo, kar prevroče. Še nismo navajeni take vročine, zato smo kar malo trpeli...

Lepa pot. Iz kampa do Abrama je natanko 7 km ne prestrme potke. 

Aja, je pa bla okoli kampa in iz Gradišča do tam nepregledna vrsta avtomobilov. Včeri je blo pol Slovenije tu:))

Bo za turizem treba nardit kak dodaten P....

Upam, da ne bo treba čakat celo leto za ponovit kaj tazga... Femili??? Čita kdo to???:))

STRAVA GPS

 

11. KBK TRAIL, 1.5.2021

Nič ne bom počivala za praznik dela. Ga bom kar ponucala za KBK trail. 

Letos že enajstič??? Kolk grejo hitro leta...  Kot danes je tu leto 2010, ko nas je na TF Boštjan (KBK) vabil za en evro na Blegoš in nazaj. Ja, kej ne bom šla, za en evro...hihi.

 No, predlanskim so si zamislili vzpon in spust malo podaljšat v trail dolžine 20 kilometrov. Moj ga je predlanskim že oddelal, jast pa še ne... in če so nam letos ponudili možnost samoizvedbe, jo bom izkoristila. Se mi kar dopade ta zadevšna. Ni treba tolk hitet, greš in prideš, kadar čiš... No, je pa tle žalostno to, da ne srečaš svojih prajtlov...

Vreme so še kar obljubljali, grozili so le s popoldanskimi nevihtami in plohami, ma, midva do popoldne že vse rešva... Pejva. 

Kopačnica je čez Logatec točno 100 km daleč od mojih Dobravelj. Saj, lohk bi šla tudi po krajši, ma kdo se bo guncal in prevračal po vseh ovinkih...

Tam nas pričaka štartna hišica, kjer se lahko tudi na dan vzpona vpišeš in plačaš štartnino v KBK mat. No, jast sem uredila vse to že doma na kompu. 

Iz Strave sem si shranila sled -" vohunjenje":)) od Silvance, za vsak slučaj, če bo kje za zgrešit. Se uštimava, pržgeva vse tehnikalije in bejžva. 

Sva že doma sklenila, da greva v hrib res počasi hodit ( no, zame je blo to res počasi) in če se nama bo v dolino tejkalo, bova pa dol mal potekla. 

Sva vsaj kaj videla. 

Najprej proti Leskovici. 

Kjer itaq ne smem prehitro, hihi.

Mimo cerkve. 

Seveda, ker je praznik, je za pričakovat veliko pohodnikov, ki se zapeljejo do zadnjega možnega parkeđota. In res jih je bilo veliko. Sva se stalno umikala avtom. Prometa več kot celo pot na AC:))

Pot je bila super označena, z zastavcami, oznakami na tleh in puščicami na drevesih. 

Kar nekajkrat je za preskočit potočke:

Le tuki jast oznake nisem vidla: ??? Sem slepa, ali jo je kdo snel? 

In midva seveda na levo strmino za vsemi pohodniki. No, tu sem na srečo takoj pokukala sled in videla, da vsa falila, da morava po spodnji poti. In se seveda obrnila. Je blo treba mal bolj naokoli na vrh:))

 Mimo spomenika.

Oštja, tle pej nej burje...

Ne pa... preskočit je blo treba kar nekaj dreves...

Do zadnjega vzpona, kjer te puščica vodi na vrh, se je meni zdelo, da hodim po ravnem. Res. Ne lažem. Ma, ne, če bi bla tekma:))

No, zadnji vzpon je pa res tak, strm in drseč, a ko prideš na žametno preprogo... vse poplačano!

Še maw, še maw, pa bo Blegoš paw!!!

Dej, mati, zrgrizi še ta klančič, dej!!!

                                                 hrsk:((

Evo, pa sem zmagala!!!

Na vrhu veliko ljudi. 

Do vrha je izmerilo glih 10 km in dobre dve urce hoda. 

Hitro vpis v knjigo, na Planinca, par fotk in pejva h koči, da se ne ohladiva preveč. Ker malčk je pa vlejklu...

No, da obstajajo "norci", ki spust z vrha do koče zmažejo v dveh, treh minutah, vidim na Stravi, ampak, kako jim to uspe??? Bwo!? Jast sem šla do koče ko po jajcih. Malo je drselo, kar je najbrž tam stalen pojav in kako to šibajo tekači, ne vem... raje niti ne vidim. 

Pred kočo je bilo zelo živo. 

Malo se usedeva, očediva covate:)), enga ta kratkega si privoščim in ogromno soka, par rozin, eno mini čokoladko. 

O, dejva poslat Silvanci dokaz, da sva na vrhu:

In pejva dalje... Sva rekla, da mal potečeva. In sva. 

Na 12 kilmetrčku je še kar nekaj snega na cesti, a se da tečt lepo po njem..

No, zdej, če že tejkam ( ne gledat brzine tega tejka na Stravi:)), pa bom... 

In sem tejkala. Točno opoldne slišim zvonjenje v cerkvi, jast sem bla pa tuki

( tu je sam za KBK dokaz) 

Še zadnje puščice za skrenit s ceste na pot in gas do konca. 

Dobrih 20 kilmetrčkov sva zmazala v treh urah in 26 minut movinga.

KBK TRAIL GPX STRAVA

Brez kakršnihkoli pomislekov o mrzli vodi sem se osvežila v potoku Kopačnice in moram prow powdart, da mrzla voda tolk paše, da ohladi pregrete noge, da bi kar noter ostala. Sam kej, k začne ščipat, hihi:)) 

O, zdej je vsega fraj. Sem ponosna nase! Da še zmorem! Naj traja...

V najino skrinjo po eno birčko, zasluženo, ... je kar spuhtela. 

Se preoblečt...

Potem sva šla kar v bližnjo gostilno Metka na kosilo. 

Sva se sicer načakala, ker je gospa delala sama, a bilo je zelo okusno.

Tako. KBK sem po šestih letih spet zmazala. In to v ta dolgi varianti. 

In ni mi žal. 

Hvala Boštjanu in Silvani ter seveda društvu SDMH za točno tak trail, kot ga imate v svojem naslovu razpisa.