JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

sobota, 15. junij 2019

18. GM4O, 15.6.2019

Danes bom zelo kratka....
Ko pri preko 200 dušah prav zares začutiš to: Mersi, hvala, ker si...
Rada sem bila del tega in hvala tudi vsem vam.
No, še iskrene čestitke prav vsem izrečem.
Sem že tiho:))
Album pove vse:
ALBUM GM4O - DURNIK
Sem pa bla tudi na začetku dirke, kmalu za prvim kilometrom.
Tu pa sem vas posnela :
VIDEO - začetek
Dodajam le mojo delovno fotografijo, ki jo je posnel Tadej Maligoj:
Organizator Špičastega vrha-teka? Kaj vidiš, kaj piše na mojem hrbtu? :))

ponedeljek, 10. junij 2019

11. GORSKI TEK NA MALO GORO, 9.6.2019

Letos je tek na Malo goro štel tudi za Državno prvenstvo veteranov. In človek bi mislil, upal?, si želel, da se ga udeleži čimveč tekačev. Organizatorji, že vemo, so daleč naokoli najboljši, poskrbeli bojo, da bomo odšli domov več kot zadovoljni, čeprav je tek na Malo goro eden najstrmejših na naših tleh, kajti v 4,7 km dolžine je treba zmazat 800 višincev. Za moj okus je to zares lepa proga, ki ti pusti, da lahko maširaš v enem svojem tempu, brez da ti na poti ta tempo ovirajo skale, korenine, kamenje...Se res da. Njami.
Proga do steze pokošena v nulo. No, saj, če je to pot koscev, ni druge...:))
na poti 4 okrepčevalnice, vreme sicer toplo, a se je še dalo dihat in na štartu 90 gorcev,  med katerimi ni manjkala top elita, pred katero je zares treba sneti klobuk, da s progo opravi tako ekspresno hitro. In vse skupaj je klicalo po novem rekordu, ki bi danes lahko padel pri obeh spolih.

Sama sem se z državno zastavo odpravila naprej, opravit moj del službe, ki mi, resnici na ljubo, zelo paše...

Prvi je po pričakovanjih prišel mimo Miran Cvet in prav malo mu je zmanjkalo do novega rekorda. Seveda najbrž še vedno čuti v telesu izčrpanost od Ratitovca, na katerem je pokazal, da pri svoji starosti lahko parira naši mladini.
Kot drugi mu je sledil lastnik rekorda Simon in ko na daleč zagledam čepico na glavi, nisem mogla verjet svojim očem, da že prihaja Mojca. Seveda je padel rekord proge, ki bo, vsaj po mojem, kar nekaj časa v njenih rokah. Bravo, Mojca!



In tako lepo navijam do konca in se kot zadnja povzpnem po Danilotovi skakalnici :)) na vrh, v cilj.


Pred kočo pa že ohcet.
Ma, kaj ohcet, ko sem se jast omožila, ni blo tolk robe... gvišno ne. Ni da ni. Sadje, slaščice, palačinke, sladoled, pašte, kolkor hočeš in poln koš češenj, ki jih je sicer letos na drevesih res ogromno, a kaj, ko je vse zgnilo in popokalo... Kje so Kamnci dobili vse te češnje, bwo,... najbrž od vseh dreves skupaj...




Ambient prekrasen, lahko si užival na sončku, lahko pod krošnjami dreves in lepo je bilo gledat zadovoljne obraze. 
Tudi Tonekovega! :))

Med čakanjem na podelitev malo klepetanja in v veliko čast mi je, da me je Simon Rusjan, ki je bil tokrat malo zadolžen za LT, ker ni bilo Japlja, ki je ravno ta dan organiziral Refoškov tek,  škljocnil z dvema najhitrejšima in res fejst, z velikimi črkami napisano in mišljeno ČLOVEKOMA:

 Podelitev, tokrat dvojna in potrdilo državne delegacije, da je prireditev več kot uspela.  

Najbrž ga ni bilo med tekači in pohodniki, ki ni rekel, da je bila pot nazaj v dolino zagotovo daljša, kajti, hihi, vsem se je mudilo pod lipo k Viktorju, kjer smo (ker nismo že dolgo:)) ob vsesplošni debati skupaj še malo pojedli in seveda tudi popili, se nasmejali  in se lepo imeli. 
Do večera! 


Hvala vsem za vse, velika pohvala za več kot odlično organizacijo in zares vam želim še na dolga leta takih. No, saj ne dvomim v to. Tako bo in pika. 
Če ste na UTVV Andija pričakali z ognjemetom.... ni dvoma... 
ALBUM  (tudi zasilni rezultati:))


ponedeljek, 03. junij 2019

SLAVNIK, 2.6.2019

Malo se mi je hotelo it na pohod Čez Školj in Tibot, k je bil organiziran pohod, ma, še rajši sem pa šla na Slavnik. Četudi že tolko botov, pa bejžmo še en bot več.

Ko prideva na P v Podgorje, je ravno en planinc dol prišel in nama velikodušno ponudil parkirni listek, ker ga itak ne nuca več, k gre domov....
"Joj, ja, pa hvala.... pjače vam v zameno ne ponudim, ker bi me več koštala, ma,  res hvala, no... :))", se mal pohecam in hkrati resno mislim.

Že na parkingu upalim Stravo in bejžva. Lepo, pač, mal bolj strumno, ma, ne pa glih za koga ubit:))

Na vrhu je bilo presenetljivo malo ljudi in na vprašanje oskrbnici sem dobila odgovor, da so vsi navalili na morje, pač.. ker je lepo vreme...

Ma, ne zamenjam kuhalce za hribe, o ne, ne...
Malo se pomartinčkava.

Nazaj grede sem poškljocala nekaj rožic, ki jih je zdaj tam v izobilju... glede na naše kraje, en mesec razlike.
Pri nas so šmarnice za 1. maj, tu pa komi zdej... in akacija....ojej, kje je že naša... in narcise...sem že pozabla, da so ble...:))










No, pole sva za domov rekla, da ne greva po AC, da se raje elegantno izogneva zastojem in lepo voziva po prazni cesti...
No, skoraj prazni. Ne zastopim jast tega... dejte vi meni pokazat, povedat, kam naj jast grem, da doživim une motoriste, ki vozijo po pravilih?
Kajti od 100 motoristov naju je 100 prehitelo z vso možno brzino, ki jo premorejo...to je bilo sam: whuuuuummmmmm..in že ga ni bilo več. Kje so tisti, k se hvalijo po tv oddajah, da grejo po pravilih?
Groza.

No, ko sem prišla domov, mi je Strava prenesla moj pohod in mi takoj kazala ene pokale, da sem prva... ma, kaki prva, saj nisem tejkala? Sploh nisem šla na polhno...
Niti sanjalo se mi ni, da sploh ona kaj računa, kako grejo drugi,...to sem šele zvečer pogruntala...
no, zdej bom šla pa kašen bot še mal bolj strumno:))

STRAVA GPS
RELIVE POSNETEK