Resnično sem hotla it zjutraj na Črno prst...,ma, pole rečem jast mojmu, da greva pa lohk tudi UTVV iz Gradišča in je bil takoj za, ker se mu ne ljubi vozit...
Bem, pa pejmo. Okoli pasu torbico z dva deci vode v flaškici, ki jo bom lahko dotankavala po poti...in mal rozin.
Parkirava na Gradišču, vse tehnikalije pržgat in bejžva. Pohodniški hiter tempo. Dan super lep.
Najprej do cerkvice svetega Miklava.
V slabi urci sva že pri koritu...mal dolijem vode.
Nič ne počivava, sej sva se komi upalila...pejva dalje.
V uri in dvajset sva že pri lovski koči. Tam se vse štima za ohcet. Res priden nov lastnik, ki se zelo trudi na vseh področjih.
Na vrhu pri anteni sva bila v dveh urcah in dvajset minut. Kar je le petnajst minut slabše, kot sem šla na tekmi? Ja, najbrž glih samo to, kar tečem, se pozna...kar se tiče hoje, ne verjamem, da je blo kaj počasnejše...
Na vrhu je bilo več kot očitno, da je v Postojni hudo gorelo...vsa dolina je bila ovita v dim...
Tudi tu se nisva nič kaj obotavljala... jast sem šla le na hitrco lulat v wc. Gužve je bilo pa full. Res polhno...
Pejva dalje.
Mimo konjičkov, mimo kravc in v urci sva že pri Abramu. Tudi tu se nisva nič ustavljala, le stoje sem stankala eno radlerco. Je bilo vse okupato: R. 
Še sedem kilometrčkov. Najprej mimo kapelice:
Še sedem kilometrčkov. Najprej mimo kapelice:
Brez da se ustavim na mojmu bivšemu, pa ne gre...moj je šel kar naprej, jast pa lepo na Plaz mal obujat spomine.
Še spust do kampa, kjer naju Bojanca postreže s kavico in radlerjem in že sva doma.
Fejst mi je šlo.
Dobrih 25 km in dobrih 1200 m višincev. Na tekmi sem rabla urco manj, kot danes s pohodno varianto. Pole vidiste, kolk jast tejkam... Neč. No, prow malčk:))
