PO VERTOVČEVIH POTEH, 21.11.2021

Že lani bi moralo biti jubilejno 20. leto pohoda po Vertovčevih poteh. Pa ga je korwona vzela. Pa bi moralo biti letos. In sevejde ga je spet korwona onemogočila tik pred zdajci. 

A, zjutraj, ko sem se pripeljala pred mogočni hrast pod Ustjami, kjer se pohod začne, je bilo ob polju in cesti parkiranih kar nekaj avtomobilov. Tudi LJ registrskih. 

No, pohod smo izvedli v samo izvedbi. In ni mi žal. Čeprav je bilo vreme kar tako, malo turobno, niti približno podobno vremenu dan prej, ko smo se kopali v sončku, mi ni bilo hudega. Pa vroče ni bilo tolk... 

Spet sem se na pot odpravila sama. ( sej mi ni treba pravt, zakaj, njede?) 

Čez reko Vipavo 

jo skozi Dolenje mahnem k Sv. Marjeti, trikrat pozvonim za tiho željo

in po dobrih treh kilometrih sem že na Planini.

Letos nič okrepčevalnic. 

Torej samo gas naprej. No, kako zanimivost pa že lohk poškljocam...

Seveda sem morala tudi na Ostri vrh.

Do vrha mi je vejkarca izmerila 6,4 km.

Podpis v Planinca in v knjigo in že se vračam. 

V vas Potok, v Jakuline in že sem v Šmarjah. 

Ko sem primaširala v Vrtovče, seveda ne morem, da ne bi skočila še na mojga. Kar mi podaljša pot za dobre 3 km. A, kaj bo to meni.

Škoda res, ker ni bilo nikjer ničesar. Ker pohodnikov pa sem prehitela ziher dobrih 100. V Vrtovčah bi bil cel žur, tako pa sem lahko samo cesto prečkala in šla na še zadnji del poti...

Mimo cerkve na Ustjah, mimo lepo razstavljenih buč in spust nazaj do hrasta. 

Strava mi je skupaj z Ostrim vrhom in Školjem izmerila 21 km. Torej, če ta dva hirbčka odštejem, je pot dolga dobrih 17 km. 

Luštna pot, ki je tudi med letom lepo označena, tako da lahko nanjo kreneš kadarkoli...

Če ne prej, pa drugo leto, na jubilejno-dvajseto???

 Buhtigavedi, če bo korwone že fraj.... 

STRAVA GPS

CEL DAN ZA NANOS REZERVIRAN, 20.11.2021

 Na današnji dan so na Vojkovi koči oskrbniki praznovali prvo obletnico najema koče. V ta namen so se odločili, da bojo vsem obiskovalcem "častili" joto ali zelje s klobaso - za dobrodelne prispevke, s katerimi bojo vsaj malo osrečili socialno šibke družine.

No, jast tega nisem vedela, dokler se nisem tam znašla... 

Dan je bil zares prekrasen, ljudi ogromno in srčno upam, da so zbrali kar nekaj denarja. Čeprav..., po drugi strani,...boga mati, da živim v državi, kjer moramo na tak način pomagati drugim....

Danes sem bila na poti sama s seboj. Parkirala pri koritu, se uštimala in gas... Fejst mi je šlo. Moj tempo sem kar lepo držala do Vojkove koče. Zadnje čase opažam, da mi vzpon mimo Sv. Hieronima, ki mi je bil včasih tumač hud, ne povzroča več dosti hudga. Saj ne, da ne diham, ampak ga lepo prediham:))

Danes so se Julijci videli, kot že dolgo ne. Zares lepo.

Ob krasnem vremenu sem si privoščila debelo uro martinčkanja. 

Torte nisem dočakala, sem jo le fotkala. Sem se raje odpravila še na Grmado, ko sem videla, da se padalci štimajo za vzlet. In prvič videla štart tandema... No, lepo za videt, ampak ne mene... mene ne spraviš na kaj tazga. 

vzlet tandema

Pejmo dalje. 

Danes sem spoznala dve Ljubljančanki, ki sta bili prvič na Nanosu. Pa smo malčk poklepetale...itaq. No, pri Hieronimu smo se poslovile, kajti oni sta šli proti Razdrtem, jast pa proti Podnanosu.

Do Eko koče sem šla danes kar po cesti. Se mi ni ljubilo sam v tla buljit.

Tudi na Eko koči je bilo kar živo. Privoščim si radler in gasa dalje. Ko pridem do korita, sem se pa prav na brzino odločila, da jo mahnem še proti Gradišču do Sv. Miklava. In tam sem lepo počakala na sončni zahod.

Ola, zdej bo tema tik tak, žvalce bojo pršle iz svojih skrivališč in mati, šibaj, nazaj do korita. Aja, na Nanosu smo bili priča divjemu begu jelena in košut ( al srnjaka in srn???, bwo) Kar čez travnik pred kočo so šibali in nas kar malo prestrašili.( ali mi njih?)

No, ravno, ko sem primaširala do avta, se je zmračilo. 

Super dan. Dobrih 21 kilometrčkov in jurčka višincev. Naj se zgodijo čimvečkrat. 

Jutri pa po Vertovčevih poteh. Upam.

STRAVA GPS