četrtek, 31. december 2020

INVENTURA 2020

 Čeprav v duhu korwone, ki nam je grenila življenje, se mi je to leto vseeno odvrtelo zelo hitro. 

Naj začnem s tem, da sem se v začetku leta zaposlila kot javna delavka v Domu starejših občanov v Ajdovščini. In kot prvo, sem si zažugala, da bom, ne glede na to, da delam, vseeno šla na moj hribček vsak dan. Tako pozimi, ko bo že tema, ko pridem s hribčka domov, kot poleti, ko bo za krepavat od vročine, ko se bom ob pol treh popoldne nanj vzpenjala. Nič ne bom poslušala unih, k pravjo: "O, ma če bi delala, ne bi šla vsak dan..." In čeprav sem že na delu naredila vsak dan kar nekaj km, sem prišla domov, se uštimala in šla... na moj hribček. Se spočit. Ne utrudit.To imam že vgravirano v možganih in vem, da moram. In tudi hočem. Čas je delal zame in ne jast zanj. Ne glede na vreme.

Moram v inventuri mus omenit moje delo. Bila sem kot nekakšna gospodinja v drugem nadstropju s 53 stanovalci. Imela sem svojo kuhinjco, v kateri smo se zbirali. Delala sem za stanovalce, jih stregla z malenkostmi, ki so jim polepšale dan, jim kaj zapela, se z njimi pogovarjala, jih "mučila":)) z raznimi miselnimi nalogami, reševali smo križanke.... Skratka delo, pisano meni na kožo. Zares. In tako smo se navezali med sabo, da mi je bilo ob slovesu zares težko. In tudi njim. 

No, pejmo k moji na novo naučeni spretnosti v domu. Moram mus zapisat v inventuro. Po kosilu, ko se je vse pospravilo in so stanovalci odšli k popoldanskemu počitku,  sva morali s še drugo javno delavko izdelovati suhe rože za vseslovenski žoga bend, ki naj bi se zgodil tekom leta. Bilo jih je za naredit kar preko dva tisoč. Korwona epidemija se je zgodila točno drugi dan moje službe in ker seveda nismo vedeli, kaj nas čaka, sva rožice izdelovali skoraj do konca najinega mandata, ki se je zaključil zadnji dan leta. 

In jast, super antitalent za kakšna ročna dela, sem se prvi dan pol ure potila ( pwotna, kot da grizem na Grinto sredi najhujšga poletja)  in izrezovala in limala tisto mojo prvo na roke narejeno cvetko... 

In rezultat? Ma, kej tu je ?:

Grwoza! Obup! Ma, mati, kej tu je rwoža?

Ma, trmasta, kokr sem, sem šla domov, na you tube,.... buljila, buljila, še buljila in se učila, da sem prav kmalu ratala že prava majstrca izdelovanja cvetk: 




Hihi. Lepa izkušnja. 

No, zdej pa k inventuri miganja. 

TEKME

16. februarja sem šla na  kronometersko tekmo na Sabotin in pole se je vse ustavlo s to korwono, neumno. Z rezultatom sem pa seveda kontenta. (KRONOMETER NA SABOTIN)

Pole sem se udeležila še 4- ih virtualnih 13km Asterixov za UTVV. In to je tudi vse. Ma, sej se mi itaq ne da glih ne vem kolk tekmovat. Sem že mal prerasla tu, se mi zdi...ne vem. Lohk, da me še kej potegne, ma.... Sej, ko se mal menim z ljudmi, prav tekem marsikdo ne pogreša, pogrešamo pa druženje, prijetno kramljanje, hece... 

DVATISOČAKI

Dva imam normo na leto. Ma, jih je blo glih mal več. 

- Velika baba (prvič)

- Stol

- Grintovec

- Kriški podi

- Krn





MOJ SRČNI HRIBČEK

O, ta pa je bil z moje strani kar lepo oblegan. 14. februarja sem z vzponom nanj praznovala skupaj 5000-i pohod na srčni hrib (5000 VZPONOV NA SRČNI HRIB). In do konca leta sem se nanj vzpela 346 botov. ( skupaj, odkar hodim na Školj = 1644 botov)


TEKAŠKI DNEVNIK: Seveda sem si vse beležila v tekaški dnevnik. Sem beležila tudi na Stravi, a Strava sem pa tja neki zabluzi, tako, da se, kar se tiče številk, skoraj bolj zanesem na vpise v Tekač. net. Ta mi je nameril 3977 kilometrov, ki sem jih zmazala v 845 urah. V višino bi pa prišla z enim šusem:)) 155.835 metrov (156km) višje. Je pa Strava točno zračunala število aktivnih dni.:)

STRAVA:

 

KONČNI REZULTAT: Zelo kontenta. Naj bo čez leto spet tako!

Ostale zadevšne, ki jih redno počnem in so mi že v krvi: Vsako jutro začnem s kozarcem tople vode z limono, vsak dan po pohodu spijem kozarec sirotke, vsak dan delam plank in vaje za krepitev mišic medeničnega dna, končno sem premagala ledeno vodo in se vsak dan vsaj minuto do dve tuširam z mrzlo vodo...,vsak dan rada jem in vsak večer rada popijem en glaž črnega:)). Na zdravje vsem! In srečno!








 

 


nedelja, 27. december 2020

TA PRAVI ZIMSKI VZPON NA GOLAKE PRI -9°C IN KONKRETNI BURJI, 27.12.2020

 Ola, po dolgem cajtu en konkreten zimski vzpon na Golake. Sej, pred dvema tednoma je bil tudi zimski, ma, v sončnem, lepem vremenu, danes pa je bla ta prava zimca. 

Na Iztokovi koči je termometer kazal -7°C, na vrhu je blo ziher -9 do -10. Ma, ker sem bla vsa zabarikadirana v cune, dvojne hlače, tri majce, bunda, kapa, bufica, doplih rokavice..., nisem čutla kej posebnega mraza. Sem pa šla gor s telovadnimi goretex mizunkami, ki mi super zagrabijo in prišla dol čisto okej, suha .... Je pa rekel eden, k se je vračal, da niti pod razno ne bom prišla na vrh s telovadnimi. Pa sem. Sej ni blo ledeno. Lepo se je dalo capljat po snegu. Golaki se mi že nasploh ne zdijo ne vem kej nevarni za padec... sej, če bi že pogrnla v vsem snegu, bi se ustavla v prvem drevesu, ki jih tam ne manjka:))... Bom že vidla, ko se bo to zgodilo...:((

Nisem vedela, da živi v ajdovski občini tolk v hribe hodečih ljudi. Procesija za gor in za dol. No, sej je prav.















Super zadovoljna. 
Domov in na zasluženo kosilo: istrske fuže z gobovo omakco in polhno skledo domačga rediča. 
Čin čin- na zdravje!

nedelja, 13. december 2020

ZIMSKA PRAVLJICA S KORWONA PRIDIHOM🧐😲😁, 13.12.2020

Nič nakladanja. 
Samo pripis. Čisti užitek. Prestiž. 
In full gužve. Še nikoli nisem srečala tolk ljudi na poti na Golake.
Sem mislila, da je bla maša gwor😉🤭🙃🙂😁
No, sem se pa razveselila srečanja Renatota (Lešnik). 




















nedelja, 22. november 2020

PO VERTOVČEVIH POTEH, PLUS NA MOJ HRIBČEK, 22.11.2020

 Danes bi moral, če bi šlo vse po normalnih poteh, potekati 20. pohod po Vertovčevih poteh. A, ker časi niso glih normalni, je pohod odpadel. A nekaj najbolj gajstnih se nas je pohoda vendarle udeležilo. Vsak po svoje in samooskrbno. ( no, midva nisva imela nič s sabo) 

Mislim, tako na učk, da nas je bilo okoli 50? Približno 20 sva jih midva prehitela, kar nekaj avtov pa je bilo v cilju, ko sva midva že končala, ki jih pa zjutraj tam ni bilo.

Torej. 

Zjutraj se nekaj pred deveto pripeljeva na "kraj zločina" k hrastu pod Ustjami. Tam je bil parkiran zgolj en avtomobil. 

Prižgeva vse tehnikalije in pejva. 

Ker ni gužve, sem si rekla, da bom danes malo zabeležila po skrinšotih, koliko nardimo do posameznih točk. 

Štart torej pri hrastu:


  Pot je zares zelo lepo označena. Celotna. Naj tako tudi ostane. Po slabih dveh kilometrih sva že pri Sv. Marjeti.



Pejva naprej. Po poti proti Planini prehitiva 2 + 4  pohodnike.

Pri cerkvi na Planini mi Strava kaže, da sva na  poti 3,12km.




Vreme je bilo sončno, a veter je onemogočal tople občutke.

Pejva dalje. Proti letos na novo urejenemu Planinskemu jezercu. Lani, vem, da sem skakljala čez blatne kopeli tu:



Še malo dalje in že smo na križišču, na šestem kilometru, kjer se pogumni lahko povzpnejo do Ostrega vrha, malo manj pripravljeni pa grejo lahko kar naprej.



Midva sva seveda skočila še gor in na vrhu je Strava pokazala slabih 6,5km:





Na vrhu so bili še štirje znanci. Vsak seveda na svojem koncu.

Pejva nazaj dol in en dva tri sva pri kapelici:




Naslednja postaja je zaselek Potok. 



    Tako skodelico bi letos dobili, ob 20.obletnici pohoda, če....


Druga leta je tu ljudstva kot čebelic, letos pa lastnik žalosten pogleduje, če kdo gre. 

Pa zberem korajžo in vprašam, če ima kaj za To Go??? In res dobiva vsak svoj kozarček.Črnega. Hvala. 

Pejva v Jakuline, k rojstni hiši Matije Vertovca. Do tu imava 9,5km za sabo.



 
Še malo in že sva v Šmarjah. Namesto odra za proslavo parkirani avtomobili:((


Med Šmarjami in Vrtovčami sva ob koritu z vodo malo popila. Prav tam sva srečala Tino Pintarjevo s sinom in pa še en par, ki je ob mizi sedel in malical. 


Ja, pri koritu midva seveda nisva šla na Vrtovče, ampak čez grapo in seveda na moj Školj. 





In v Vrtovče, kjer nama kaže slabih 15 km.


Pejmo dalje. Tu srečava še nekaj poparčkanih pohodnikov.
Do nevidne meje:


 V Tevče:



Uhanje:






Na Ustje:





In sledi le še spust do izhodišča pri hrastu:


Kjer se je nabralo celo enih deset avtov.
Najin obvoz čez moj hribček Školj nama je pot podaljšal za slabe tri kilometrčke, ma, sej vejste... brez njega mi živeti ni:)).
No, midva sva s potjo opravila po regulah oblasti. Korwone nisem srečala, ona pa mene tudi ne.... najbrž???