JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

5000 VZPONOV NA MOJ SRČNI HRIB OD LETA 2003

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

sobota, 05. september 2020

UTTV -25 KM -POHOD - PRVOTNA VARIANTA, 5.9.2020

 Resnično sem hotla it zjutraj na Črno prst...,ma, pole rečem jast mojmu, da greva pa lohk tudi UTVV iz Gradišča in je bil takoj za, ker se mu ne ljubi vozit...

Bem, pa pejmo. Okoli pasu torbico z dva deci vode v flaškici, ki jo bom lahko dotankavala po poti...in mal rozin.

Parkirava na Gradišču, vse tehnikalije pržgat in bejžva. Pohodniški hiter tempo. Dan super lep.



 

Najprej do cerkvice svetega Miklava.



V slabi urci sva že pri koritu...mal dolijem vode.


Nič ne počivava, sej sva se komi upalila...pejva dalje. 

V uri in dvajset sva že pri lovski koči. Tam se vse štima za ohcet. Res priden nov lastnik, ki se zelo trudi na vseh področjih.

Glih tolk se ustaviva, da pojeva par rozin, požirek vode in gas dalje.




Na vrhu pri anteni sva bila v dveh urcah in dvajset minut. Kar je le petnajst minut slabše, kot sem šla na tekmi? Ja, najbrž glih samo to, kar tečem, se pozna...kar se tiče hoje, ne verjamem, da je blo kaj počasnejše...
Na vrhu je bilo več kot očitno, da je v Postojni hudo gorelo...vsa dolina je bila ovita v dim...
Grwoza! 

Tudi tu se nisva nič kaj obotavljala... jast sem šla le na hitrco lulat v wc. Gužve je bilo pa full. Res polhno...
Pejva dalje.

Mimo konjičkov, mimo kravc in v urci sva že pri Abramu. Tudi tu se nisva nič ustavljala, le stoje sem stankala eno radlerco. Je bilo vse okupato: R. 

Še sedem kilometrčkov. Najprej mimo kapelice:

Pole tehnično  težak spust po skalacah. 

Brez da se ustavim na mojmu bivšemu, pa ne gre...moj je šel kar naprej, jast pa lepo na Plaz mal obujat spomine.


Še spust do kampa, kjer naju Bojanca postreže s kavico in radlerjem in že sva doma. 
Fejst mi je šlo. 
Dobrih 25 km in dobrih 1200 m višincev. Na tekmi sem rabla urco manj, kot danes s pohodno varianto. Pole vidiste, kolk jast tejkam... Neč. No, prow malčk:))





četrtek, 03. september 2020

DOPUST - POHOD ZA DUŠO 3.9.2020

 Na prvi dan dopusta sem si privoščila pohod za dušo... Šla sem mal bolj naokoli na mojga:)) 



Najprej k Sv. Martinu, kjer me vsakič čakajo čudoviti razgledi na






našo lepo dolinco...., 

od tam sem zavila proti Braniku...in seveda spet dva bota zabluzila... Sej, če ne bi enkrat že...in to prav po isti. Grwoza...

No, sej, cajt sem imela... za pijačo in jedačo imam logistiko zrihtano. Robidnic, kolkor hočeš in sem pa tja mal kako jagodo grozdja...buh mi odpusti. 




V Braniku sem šla pole mal po glavni cesti proti Branici in še v Zavino, mimo lokvanjev, še kilometrčk naprej



kjer sem ob ogromni zidani škarpi zavila končno proti mojmu Školju. 

No, z njega domov pa pot že poznam:)) 

Dvajset kilometrčkov v slabih štirih urcah za dušo je prav pašalo.

GPS STRAVA

sobota, 22. avgust 2020

NA KRN (2244m), 22.8.2020

 Hitro, hitro, ... je treba ponucat lepe dneve. In v teh čim več dvatisočakov zmazat. 

Alora, današnja destinacija je Krn. Zjutraj vstaneva kot da greva na šiht. Protokol kavice, kakcanja, umivanja, štimanja. In bejžva. 

Urca je bila nekaj čez sedmo. Lepo po dokaj prazni cesti. V Kamnem zavijeva proti vasi Krn. Pot se kar vleče. Iz Vrsnega, ko že misliš, da si prišel na konc sveta, te čaka še 5 km vijuganja po ozki cesti. Ja, če bi jast vozila bi bila najbrž še zdaj tam, v enem ovinku, ko pride nasproti naju kamiončin s prikolico mleka in je moral moj kar nekaj časa rikverc, da se je lahko umaknil, da je šel kamiončin mimo. O, buh, nisem jast za take štose... za rikverc pa sploh ne...

Končno prideva do parkinga. Nabit do zadnjega koščka. Ojej, bo gužva dans. Bem... 

Pogledam proti Krnu, še vsa na dlani. Naj zdrži. 



Vzamem mojo torbico. Iščem, kje je voda, ki sem jo doma natočila v mini flaškico... O, buh, vodo sem pustila doma na pultu. Kwoza. 
Bem, saj, na koritu se je napijem, pole pej zdržim še tiste 4 km do vrha. Če bo prehudo, bom pa mojmu mal pojokcala...šmrk, šmrk...In bejžva.

No, meni osebno je še tahujši klanc prav do korita z vodo. Pole ne vem, al sem že tolk udejlana, da gre kar samo naprej, al kej je, ma, meni pole ni več ne vem kolk hudga. Pač, pičiš korak za korakom in gre. 

No, do korita prideva oba že gnila ko cucka. Nažlampam se vode. V roki sem imela paloma robc, s katerim sem se dva bota obrisala po čelu in že je bil za odtisnit... 

Na, poglejte, kolk jezera sem nardila z enim stiskom:))


Sej se vidi kaplje, njede, kako polnijo bazenček? :))

Sonce se je nekam skrilo. Še buhde. Vlage v zraku za izvoz. Folk prehitevava, vse je nekam obupano... kaj ne. Ena gospa je že pri koritu rekla, da ne zmore več naprej in se je obrnila. 


No, zdej se moram mal pohvalit, ampak res se pozna, da imam hodaške kondicije za izvažat. Šla sem mimo sto ljudi, ki so komajda premikali noge proti gwor, eni so krepani ležali v travi, ena tetka je pravla možu, le kam jo je zvlekel,...vsak je imel nejki hudga na pladnju. Ma, na koncu smo vsi zmagali. Jast, k sem šla mimo njih bajdvej in oni, k so prišli na vrh malovečkasno. 

No, bejžmo dalje... Razgleda v dolino sicer ni bilo, ma, murja pod Krnom pa tudi ni vsak dan...:))


Približno kilometer in pol pod vrhom pogledam proti vrhu. Agha, tuki si, koča..., zdej pa bo... Ja, ja, optička varka... skupo bi te platila, kad te ne bi poznala... že vem jast za to finto. 

Alora, zdej si pogledala in da slučajno ne pogledaš več gor... da ne zgubiš volje. Ker bo še trajalo...da boš pri njej. 


Moj je nejki obcagal in šel bolj počasi, jast sem šla naprej. Saj veva, kje je cilj.:)) Brez pjače!!!

















Na vrhu res prekrasni razgledi. Na eni strani morje oblakov, na drugi pa komplet naše gorovje na dlani. 

In TEČNE MUHE!!! Ma, kako tečne... Grwoza. Da je blo za uiti...

Bejžva dol h koči na eno birčko... Pst. Dva radlerja in eno ta pravo. 13,50 evra. Za teve šolde dobim pr prjatlu 27 pivičk, ko je akcija:)) Bem, helikopter je trejba plačat. Čeprav to ni prav. Tuki bi morala država nejki naredit, ne pa meni računat biro 4,50 evra. 



Mal se še posončiva. 

In vrneva v dolinco. 



Na planini Kuhinja sva prvič danes jedla. No, lažem, za gor sem snedla eno mini čokoladco, sej veste, uno z Lidla. So fejst za dat en grižljaj v usta. 

V vasi Kamno sva parkirala avto ob cesti, kamor je dovoz za  une, k se gajdrajo szi raznimi čolni. In šla pod most. Seveda sem se vrgla direkt v Sočo. Kolk je pašalo mal ohladitve. Res je. 

No, zdej sem doma in hitro pišem....a, nje,...sem že spisala:))

Lepo je bilo. Naj traja. 

KRN VZPON GPS

KRN SPUST GPS