Danes bi moral, če bi šlo vse po normalnih poteh, potekati 20. pohod po Vertovčevih poteh. A, ker časi niso glih normalni, je pohod odpadel. A nekaj najbolj gajstnih se nas je pohoda vendarle udeležilo. Vsak po svoje in samooskrbno. ( no, midva nisva imela nič s sabo)
Mislim, tako na učk, da nas je bilo okoli 50? Približno 20 sva jih midva prehitela, kar nekaj avtov pa je bilo v cilju, ko sva midva že končala, ki jih pa zjutraj tam ni bilo.
Torej.
Zjutraj se nekaj pred deveto pripeljeva na "kraj zločina" k hrastu pod Ustjami. Tam je bil parkiran zgolj en avtomobil.
Prižgeva vse tehnikalije in pejva.
Ker ni gužve, sem si rekla, da bom danes malo zabeležila po skrinšotih, koliko nardimo do posameznih točk.
Štart torej pri hrastu:
Pot je zares zelo lepo označena. Celotna. Naj tako tudi ostane. Po slabih dveh kilometrih sva že pri Sv. Marjeti.
Pejva naprej. Po poti proti Planini prehitiva 2 + 4 pohodnike.
Pri cerkvi na Planini mi Strava kaže, da sva na poti 3,12km.
Vreme je bilo sončno, a veter je onemogočal tople občutke.
Pejva dalje. Proti letos na novo urejenemu Planinskemu jezercu. Lani, vem, da sem skakljala čez blatne kopeli tu:
Še malo dalje in že smo na križišču, na šestem kilometru, kjer se pogumni lahko povzpnejo do Ostrega vrha, malo manj pripravljeni pa grejo lahko kar naprej.
Midva sva seveda skočila še gor in na vrhu je Strava pokazala slabih 6,5km:
Pejva nazaj dol in en dva tri sva pri kapelici:
Naslednja postaja je zaselek Potok.
Druga leta je tu ljudstva kot čebelic, letos pa lastnik žalosten pogleduje, če kdo gre.
Pa zberem korajžo in vprašam, če ima kaj za To Go??? In res dobiva vsak svoj kozarček.Črnega. Hvala.
Pejva v Jakuline, k rojstni hiši Matije Vertovca. Do tu imava 9,5km za sabo.
Ja, pri koritu midva seveda nisva šla na Vrtovče, ampak čez grapo in seveda na moj Školj.
In sledi le še spust do izhodišča pri hrastu:
Ni komentarjev:
Objavite komentar