JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 28. maj 2017

14. GORSKI TEK NA ŠPIČAST VRH, 28.5.2017

Danes teden je bil Čaven vertikal.  V navijaško in foto pozicijo sem se postavla na najbolj krutem delu, takem, zares strmem,.... da bom lahko uživala v gledanju, kako drugi trpijo, hihi. Ma, ne zastonj. Mi je dal uni tam gor takoj kazen za to.
 Več kot eno uro sem tako na strmini čepela v počepu, vsake tolk sem se dvignila, da se mal raztegnem. Že kmalu sem začutila, da me nejki veže v kolenu,. ponoči pa...., koleno kot žoga, bolečine za znoret.... in tako cel teden. Kazen za mojo žlehtnobo.

Tako sem danes sklenila, da seveda na Špičast vrh grem, a za tečt nisem smela niti pomislit, zato sem šla le k nogam - tekmovalno netekmovalno.
V Zadlogu je vedno lepo in res ni za zamudit tega teka in prijaznih domačinov. Vedno napišem, da smo tu postreženi kot bi bili na ohceti. Ma, tokrat so na domačiji imeli tudi prav tazaresno ohcet. Tako, da so dali skozi kar dve ohceti.

Alora, prideva, dan je krasen, vpis, plačilo štartnine, prejem majice, malo čikule čakule in ob 10. počakam še na štart mladine, ki je je bilo zares polhno. Bravo, otroci!

 Poškljocat ter piči mati, naprej peške.
Sicer strumnega koraka, a brez teka.
Lepa krasna proga.  Označena v nulo.


Štirje kilometri se obrnejo kot bi mignil.
V zadnjih 250 metrih sem počakala na vseh 75 tekačev, prvi je šel mimo Marko Tratnik, pred  drugim Simonom, ki pa ga je  premalo lovil, da bi Marko lahko še rekord podrl.

A Simon je včeraj v 5,4km že zmazal 1,325 km višincev na  vertikali na Krvavcu, pa še po taki poškodbi, kot jo je fasal... Se bosta pa drugo leto mal bolj na nož udarla, fanta.
No, pole sem do konca za vse navijala, jih poškljocala, kakšno glasbeno željo komu izpolnila, počakala na zadnjo in šla za njo še sama skozi cilj.

Malo okrepčila in bejžmo  na  stolp.



Se najest prekrasnih razgledov na vse strani. Res čudovito!
Nazaj smo šli z Marijo in Jankom po ta strmi, se seveda glih en pikič zgubili, ker nismo vedli, al levo, al desno. Ma, sej ,... kej čem rečt...pač.

No, ko prideš nazaj na domačijo k Bizarjevim, ti seveda pripada še ena praktična nagrada, ki jo dvigneš, ko poveš svojo štartno številko. Malo kje je še tako.

Za malico je bila pašta  z golažem in ker ni bilo vege omake,  sem bon  rade volje dala Japlju. Saj sem se najedla že prej lubenice  in super hrustljavih keksev.
Še eno pivičko in kam pa naj dam še pašto zdej? Jast, k imam tolk mičken želodček.... hihi.

Zagotovo sem že kdaj napisala, da je tuki res super to, da imaš na tabli komplet vse uvrstitve od vseh tekov. Poiščeš svoje ime in vidiš, kdaj si bil, kolk si teku, kolko botov si bil... Super. Jast bom drugo leto že jubilejnih 10. Letos je bila to Rada Milič.

Podelitev matucev najboljšim

nagrada za najmlajšo in najstarejšega, ter jubilejno 10-ko in najhitrejšega
in še besede zahvale gospodarja z iskreno željo, da se bomo tja vrnili še velikokrat. Jast se bom. Zagotovo. Če bo le zdravje. Hvala.
FOTKE