nedelja, 22. november 2020

PO VERTOVČEVIH POTEH, PLUS NA MOJ HRIBČEK, 22.11.2020

 Danes bi moral, če bi šlo vse po normalnih poteh, potekati 20. pohod po Vertovčevih poteh. A, ker časi niso glih normalni, je pohod odpadel. A nekaj najbolj gajstnih se nas je pohoda vendarle udeležilo. Vsak po svoje in samooskrbno. ( no, midva nisva imela nič s sabo) 

Mislim, tako na učk, da nas je bilo okoli 50? Približno 20 sva jih midva prehitela, kar nekaj avtov pa je bilo v cilju, ko sva midva že končala, ki jih pa zjutraj tam ni bilo.

Torej. 

Zjutraj se nekaj pred deveto pripeljeva na "kraj zločina" k hrastu pod Ustjami. Tam je bil parkiran zgolj en avtomobil. 

Prižgeva vse tehnikalije in pejva. 

Ker ni gužve, sem si rekla, da bom danes malo zabeležila po skrinšotih, koliko nardimo do posameznih točk. 

Štart torej pri hrastu:


  Pot je zares zelo lepo označena. Celotna. Naj tako tudi ostane. Po slabih dveh kilometrih sva že pri Sv. Marjeti.



Pejva naprej. Po poti proti Planini prehitiva 2 + 4  pohodnike.

Pri cerkvi na Planini mi Strava kaže, da sva na  poti 3,12km.




Vreme je bilo sončno, a veter je onemogočal tople občutke.

Pejva dalje. Proti letos na novo urejenemu Planinskemu jezercu. Lani, vem, da sem skakljala čez blatne kopeli tu:



Še malo dalje in že smo na križišču, na šestem kilometru, kjer se pogumni lahko povzpnejo do Ostrega vrha, malo manj pripravljeni pa grejo lahko kar naprej.



Midva sva seveda skočila še gor in na vrhu je Strava pokazala slabih 6,5km:





Na vrhu so bili še štirje znanci. Vsak seveda na svojem koncu.

Pejva nazaj dol in en dva tri sva pri kapelici:




Naslednja postaja je zaselek Potok. 



    Tako skodelico bi letos dobili, ob 20.obletnici pohoda, če....


Druga leta je tu ljudstva kot čebelic, letos pa lastnik žalosten pogleduje, če kdo gre. 

Pa zberem korajžo in vprašam, če ima kaj za To Go??? In res dobiva vsak svoj kozarček.Črnega. Hvala. 

Pejva v Jakuline, k rojstni hiši Matije Vertovca. Do tu imava 9,5km za sabo.



 
Še malo in že sva v Šmarjah. Namesto odra za proslavo parkirani avtomobili:((


Med Šmarjami in Vrtovčami sva ob koritu z vodo malo popila. Prav tam sva srečala Tino Pintarjevo s sinom in pa še en par, ki je ob mizi sedel in malical. 


Ja, pri koritu midva seveda nisva šla na Vrtovče, ampak čez grapo in seveda na moj Školj. 





In v Vrtovče, kjer nama kaže slabih 15 km.


Pejmo dalje. Tu srečava še nekaj poparčkanih pohodnikov.
Do nevidne meje:


 V Tevče:



Uhanje:






Na Ustje:





In sledi le še spust do izhodišča pri hrastu:


Kjer se je nabralo celo enih deset avtov.
Najin obvoz čez moj hribček Školj nama je pot podaljšal za slabe tri kilometrčke, ma, sej vejste... brez njega mi živeti ni:)).
No, midva sva s potjo opravila po regulah oblasti. Korwone nisem srečala, ona pa mene tudi ne.... najbrž???







nedelja, 8. november 2020

H NWOGAM OD DOMA NA ČAVEN IN NAZAJ, 8.11.2020

 Kar sem rekla, sem rekla... 

Jast res ne vem, kaj drugi počnejo doma v lepem vremenu, ma, mene ni šans, da me vidiš doma, če je dan lejp. Rejs nje. 

No, z mojim sva se že v petek zmenila, da greva v nedeljo peške do Čavna. Sploh, ker je obljubljeno super lepo vreme. In res je bilo. Na Čavnu popolnoma brez sapice, lahko bi se dala v kopalke in sončila na vrhu. ( če ne bi s tem pregnala vsega živelja v brloge, hihi) 


Ob pol devetih kreneva lepo čez naše Brdo in čez AC v Skrilje,

 kjer prav na začetku Skrlanke srečava, koga drugega, kot legendo Andija. Je šel mal v Wajdušno in na gworo po robu....

Sem že večkrat napisala, da je pot Skrlanke res lepa. Meni mine tik tak. In vzpon je čisto po mojem okusu. Se ga da mal pošponat:)). 

Fejst se mi zdi tudi, da je pot aktivna, saj je lepo shojena. 




Na Zvirku se le podpiševa, par škljocev, par požirkov vode, ker to bo tudi vse do vrha Čavna. Danes nimava s sabo ničesar. Glih za vsak slučaj sem vzela s sabo 10 evričičev, če bi koča bila odprta vsaj za TO GO pjačo. Če ne bo nič, bova morala zdržat nazaj do Zvirka. No, sej se da. Ker ni vročine. 

Aja, s Peakfinderjem sem naredila skrinšot lokacije in višincev. Fejst bi bilo, da bi se Skrlanka vpisovala v aplikacijo Planinc. 

Morda da komu malo več vzpodbude. Pa čeprav samo enmu... 

Moram še pri Andiju preverit, če ni dal že on prošnje za to na Planinca...



Vzpon od požarne do Male gore je seveda najhujši. No, meni je do srednječavenske. Pole mi je do Male gore vseeno pikič lažje. Ko mi je hudo, se večkrat spomnim na mojga, k mi je govoril, ko sva hodila na Plaz: "Ko prideš na vrh enga klanca in vidiš par metrov, da se malo zgliha, takrat si oddahni, odpočij!" 

"Ma, kaki, odpočij, Čufer, kej si zmejšan? Kako naj se v dveh metrih odpočijem? Sej diham na škrge, prej k mal k sebi pridem, je že pol kilometra mimo, nje pa par metru:(((".  

Hihi, tako sem mu vedno težila nazaj, da kaj takega ni in ni  mogoče..., se odpočit v par metrih..., ma, sam, kako...ni šans.

No, danes, po toliko letih mojih vzpončkov, lahko to pritrdim, da se prav zares lahko odpočiješ...pa čeprav je le par metrov ravnega, ali vsaj malo manj strmega. 

Na Mali gori vsako nedeljo dežurajo Kamenjci in tudi danes jih je bilo kar nekaj gor. Na zadostnih medsebojnih razdaljah, seveda. 




Od Male gore proti Čavnu srečava Alenko in Egona, ki se že vračata.  Pridna. 

Hihi, Alenka me pohvali, da sem grozna in neumorna, in moj je takoj zavohal, da bom, če me pa nekdo pohvali, gvišno dala do Čavna v peto marčo:)) In res, moj se loti tejkat, jast pa piham s strumnim korakom za njim za vse zlomit:)) Moj pogleduje nazaj, kdaj mi bo ušel, jast ga pa držim. Prideva na vrh, mi reče:"Si zašponala, a, babnca, k te je pohvalila tista pohodnica, sem takoj vedel, da bo šlo za vse ubet naprej.... Kako ti lohk tako gre hitra hoja?" 

Ja, gre, Čufer, gre:)).

Koča na Čavnu je bila zares odprta za To go pijačo in seveda sem vse šoldke ponucala za radler in laško. Je pašalo. Ob steni koče sva se kar nekaj časa martinčkala in klepetala z znanci. 

Za domov sva rekla, ker nisva bila več žejna:), da greva po Stomaški čez Pihala. ( niti sapice ni blo v njem) In sva šla.


 



Vlejče se, veste... v dolino. 

Jast bi rajši še naprej gor hodila. 

Super dan je bil. Naj bo še veliko takih. 

GPS DOBRAVLJE- ČAVEN

GPS ČAVEN-STOMAŠKA-DOBRAVLJE