Dva praznična dneva sem ponucala za naše hribčke. Vreme je bilo zares idealno za hojo, moj je v soboto delal. Pa sem se sama odpravila na Wtlšku waknu in potem še do Sinjega vrha in dol v Wajdušno nazaj k izviru Hublja. Super mi je šlo.
Popoldne, po kosilu, ko sem se napokala mesne štruce in pojedla pol pljeha peciva, pa ni blo kej, kot it še na mojga. In prav nič mi ni žal. Počakala sem do zahoda sončka, mislim, da prvič, odkar hodim na Školj. In bila bogato poplačana.
GPS ŠKOLJ
V nedeljo, na dan mrtvih, pa jast ne hodim na žegen že leta. Mamo imam nad sabo, drugih pa nimam. Tako, da nimam kaj počet tam.
Še en lep in sončen dan pred nami. No, tokrat jo z mojim mahneva na Golake. In sevejde mi tudi ta bot ni prav nič žal, kajti razgledi so bli pa tipi topi. Zares. K sreči sva šla še dovolj zgodaj, da sva se izognila vsej gužvi. Za nazaj sva med spustom srečala za gor več folka, kot ga gre na Šmarno goro:)).
Res zanimivo. V vseh letih hoje nisem srečala skupaj tolk folka. Če bi ne bilo prepovedi gibanja in druženja, bi bila na poti skoraj da sama.
Po prazničnem kosilu, na katerega je prišla tudi Janet, sva se pa odpravili še na moj hribček.
Če je pa dan lep, nooo,...ga moram ponucat, noooo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar