Me je prav malo strah pisat blog... sem v soboto zjutraj prejela mail od strica Gugla, da so mi izbrisali eno objavo ( ko sva šla na Nanos čez Grmado in nazaj), da je moja vsebina zlonamerna in krši vse njihove pravilnike... In da so po temeljitem pregledu mojo objavo zbrisali...
O, mwojbuh, ma, kej sem pa jast narobe zdej tle pisala??? Hitro pišem nazaj, da nimam pojma, za kaj se gre, če mi lahko razložijo, ali vsaj pošljejo objavo nazaj v privat, da vidim vsaj, kaj sem jast narobe napisala??? ( ker blog pa pišem le v blog... ne delam kopij... človk pač upa, da jih ni treba)
Seveda sem pisala bolj sama sebi, oni niti povohali niso mojga maila, najbrž...
No, med čakanjem na njihov odgovor šibam jast ko urca na moj Školj, nisem bla prav neč počasna, en dva tri sem bla na vrhu:)) Z mislimi na to.
In popoldne prejmem spet mail, da so spet pregledali moj blog in ugotovili, da pa nisem nič kaj narobe napisala in mi ga zato vrnejo... Ma, keeejjj? O, buh, anti bo tudi ta zbrisan, zdej, k sem jih mal pošinfala...
Prav na hitro sva se v soboto zvečer zmenila, da greva en bot probat 50-ko od UTVV. V glavi sem imela, da že imam shranjen gpx od 50ke in seveda ni treba nič preverjat!!! Itak:))
In tako na nedelje dan ob osmih zjutraj štartava od doma. Poiščem gpx, upalim še Stravo in gasa za nejki časa:))
Najprej seveda mimo mojga
in lepo dalje proti Ostremu vrhu.
Na poti so vseskozi v križiščih tudi oznake ( ma, v pentagonu na Vrtovčah je pa nisem vidla?) in mi seveda zato ni treba gledat v tulifon, če greva prav. No, sej, tuki sem tudi "doma". Vsaj do Ostrega vrha...
Ojoj, to moram... sem videla prvič v življenju žolno! Lepa, blizu, sploh se naju ni ustrašla...dokler nisem začela brskat po torbici, da bi jo v objektiv ujela:)) Pa je že ni blo več....
Tuki je bla
Na Ostrem vrhu glih par minutk počitka za vse podpise in pejva dol na drugi strani.
Oznake so, torej mi ni treba gledat na sled...
No, in ko prideva do križišča z več možnimi potmi, na znaku puščica desno, ampak bi blo možno, glede na pozicijo puščice, tudi malo manj desno-naglih..
Ola, zdej pa poglej, mati, na sled. "Ojej, wače, sva falila, bi morala že pod vrhom it desno, kot kaže sled... Ma, zakaj je pa tuki znak? Bwo... ma, kej je možno, da so 50ko spremenili? Ma, nje, zakaj bi jo spremenili..."
Ja, zdej, glede na sled, morava it tuki desno, da se nazaj prključva sledi...pej pejva...in kej druzga, kot zabluziva... ene tri bote sva pršla do konca vinogradov- novih...
Ma, dejva gledat Tabor in en bot pa že prideva na cesto.
In se premetavava po nekih strmih kamnitih bržincah, dokler res ne prideva na cesto.
Agha, sva že skoraj nazaj na sledi...še malo proti Erzelju in sva.
Znaka seveda nikjer več nobenga in vse bolj mi je bilo jasno, da tu najbrž pot 50-ke ne poteka več.
No, zdej sem šla mojmu stalno na nerve, ker sem skuzi buljila v tulifon, da slučajno spet ne skreneva s poti ( in kljub temu sva,...ma, sem vsaj takoj pogruntala:))
Sej, jast bi že imela kako vejkarco, k mi kaže sled, a kaj, ko mi moje očke ne pustijo gledat tako mičkenih črtk...In tako moram imet stalno tulifon v roki....
Hodiva, hodiva, vmes klope mečeva z nog, nakar naju, tik preden prideva na cesto v Raši, zalije ploha. Seveda sva malo povedrila pod drevesi, da nisva bila kpl kot cucka in seveda je najino naslednje križišče, ki bi naju peljalo proti Štjaku, padlo v vodo...
Bejžva midva direkt dol v Manče in od tam v Podrago, mimo zelenih polj
čez viadukt ljubezni
do Podnanosa...
Oblaki so vseskozi grozili, en cejt je padalo, pa ni, pa je, pa ni... nič kaj lepega naju ne bi čakalo.
V Podnanos naju pride iskat hčerka in tako je moja 50ka zbezljala.
Ma, čaki, te bom že en bot zmazala... ne boš mi ušla:))
Doma sem seveda hitro ugotovila, da je UTVV50 spremenjena in dala gpx takoj na tulifon. ( anti ja jo spet ne spremenijo:))
No, vseeno je zneslo 24 km avanturce
Ni komentarjev:
Objavite komentar