JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 20. januar 2019

SPET PO VIPAVSKIH BRDIH, 20.1.2019

Prav nič mi ni žal, da sem se z mojim spokala in se  zjutraj obula v covate, oblekla bundo, vrgla v žep eno mičkeno čokoladco in jo mahnila proti soncu.
Zakaj sva spokana, sprašavaste?
Zato, ker se je za  vsako novo stvar, ki naj bi jo sprejeli, po njegovem treba usest za okroglo mizo, se o njej pomenit in sprejet sklepe... no, to velja samo, če si novitet ne izmišlja on..., če si jih mi. Če si jih pa on, je to kar uzakonjeno...ni treba nič debate.
In tako imava zdaj s Patrikom pod oknom nezaželjenega gosta - petelina, ki naju lepo že en teden od štirih naprej pridno prebuja,...da slučajno ne bi spali. Kot da že sosedovih pesov nimamo čez glavo...

Sej bo, sej bo,... bi rekla Ruth...

Sem šla kar po uni, k sem šla že en par nedelj nazaj... najprej do Sv. Petra,


na Brje,
                        Kej čem it levo al desno? Ajde, desno... no, pole sem vidla, da bi lohk šla tudi levo...je krog...


k Sv. Martinu.
                Mal pa me čudi, na kakšen način lohk zrasejo teve moderne, jast jim rečem kocke, v starem jedru---kjer je najbrž vse zaščiteno?


         Razgledi zaradi bele podlage še lepši kot zadnjič....

Tam sem vprašala eno bejbo, če pridem po eni poti, ki sem ji jo kazala, v Zavino... pa je rekla, da pridem skori v Branik, a če bom gledala, kje bo kaka pot šla v levo, bo tista ziher peljala v Zavino... Okej.

No, in seveda ni brez da jast ne zabluzim, ...pa prvi bot zavijem levo, pridem do zimovanja parcele za travarje. Sodi pripravljeni, zalivalniki naštimani,...sam še poletje mora prit...:)), od tod naprej robidovna - se vrnem.

Pole pridem na eno pot, res široko, agha, ta bo najbrž prava, hodim, hodim, pridem do enga potoka...u super... strugca celo zabetonirana, grem čez, naprej....nič... Ja, kej je zdej? Gledam levo, ni poti, gledam desno, še manj, gledam naravnost..samo požagano drevje.... grrr, zgleda, da je bla ta pot samo vlaka do sem...

Ah, mati, neč, bejži nazaj.... in ne zavijaj več ne levo ne desno, ker nimaš sreče...zabluziš za sto!!!
          Tuki, na vrhu tega hribčka, pa je  Lukovec... kamor tejkamo Štanjelski tek....

Končno zaslišim avtote, k se vozijo po dolini Branice. No zdej sem pa le na pravi poti.
Pridem na cesto, jo mahnem v Spodnjo Branico, zavijem levo po cesti na Zavino,
                   O, zdej končno vem, kje sem... ma, še na mojga pa skočim:))



Seveda mi je, ker sem tolk buljila v gps...če bi mi slučajno kako pot  pokazalo, kje sem..., ma, jok, brate, odpade!... takoj pod Školjem zmanjkalo baterije...
Tako, da je Stravi treba dodat še par km. Ker wana je kar ravno črto nardila od tam, k je krepnu mobi, pa do doma... ma, halo??? Jast nisem šla naglih, sem šla po wowinkih do doma:))
Petelinček lepo, lepo poje..kikiriki, kikiriki, kokokokoko...
RELIVE POSNETEK

STRAVA



2 komentarja:

  1. IN kaj si ugotovila na tej dolgi poti; je dobro, da sta spokana ali ne? ;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, oštja, že v prvem stavki sem napisala, da mi ni prav neč žal:)) Tud dans še nje...

      Izbriši