JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 22. januar 2017

TEK TREH VRHOV: ŠKABRIJEL-SVETA GORA-SABOTIN -22.1.2017

Pa napišmo nejki o tej lepi, a ne prav čist lahki avanturci. Miha Repičev na TF povabi tekače, če hočjo prit na tek treh vrhov, ki ga v bistvu organizira Giorgio Turel, no, Miha pa je prva desna roka....
No, mal so me že srbeli prsti, sam, kaj čem jast tam ??? Tam sam dirjajo in tejkajo ko zmešani, jast pa sem zadnjič tejkala 11. septembra lani na Ultra šihti na Planini. Halo? In dans pa kar tejkat?
Pole me Miha še pokliče po telefoni, k je nejki rabu,... in še vpraša, če prideva?
                                   Te tri bo treba zmazat

 "Ja, Miha, že, že,.jast bi, ma se mi ne da tejkat, meni...."
In mi naloži, da bo dobil enega prjatla, k bo pripravljen iti s tapočasnimi.
In bem, že planiram, kako bom jast, če bom slučajno še bolj počasna od tapočasnih.....:
Na Škabrijeli nisem bla še nikoli, tja že zmažem, pole,  če se mi ne bo dalo, se spustim na  most in grem sam še na Sabotin, al pa, če se mi pa bo dalo na Sveto Goro in ne na Sabotin, jo pa ta zadnji kos lahk ucvrem gor szi avtotom... No, tako!
Plan je ! Pa grem!
No, pole sem dve noči jast že tejkala po vseh teh treh vrhovih, pa zgubila sem se tudi,... pa lačna sem bla, pa žejna, pa vroče mi je blo, pa zeblo me je,... ma, ni da ni bilo.
Danes zjutraj vstanem, se štimam, strah me je, kot da grem na kako svetovno prvenstvo.... predvsem zato, ker sem vedla, da bo tam sama elita... In res, prideva na P pod mostom in res je bilo tako... Žive duše, ki bi samo hodila! Sami norci!
No, Silvanca od KBK-ja je prišla s klapo Poljansko, sam,  ona je imela namen le na Sabotin. Jast pa vsaj Škabrijel in še enga...

Miha mi predstavi mojega vodiča Primoža, že kar takoj mu naložim, da ne vem, kako bo, če bo,...ma, bem,... se bomo martrali.

Zbralo se nas je kar blizu 40, polhno Italijanov, ma tudi naši, domači : Darja, Marta, Aleš, Mirko, Renato, Poljanci...

 in s parkinga se poženemo v Solkan mimo cerkve trčečim korakom. Do hriba.  Strumnega koraka nato pridemo na Škabrijel,  nekaj minut za skupino veloče:) Ja, ker je blo polhno Italijanov, sem se kar nejki po italijansko nalezla govort.:)


 Mi pridemo, oni že šibnejo dalje. Aja, se moram takoj pohvalit, da sem se držala sredinske hitrostne skupine, k jo je vodil Miha.
Hitro se poškljocamo, pod stolpom, na stolpu se napojimo prekrasnih razgledov, pred stolpom, za stolpom, dva požirka vode, jast hitro še na minus v en grm, brez listja:))) in že šibamo proti Prevali.
Tejkamo. Jast tejkam. No koment. Po poti nam Miha pove vso zgodovino iz prve svetovne vojne, ki pa jo moram še kdaj slišat, kajti dans bi dobila za ponovitev čisti cvek. No, edino na stotisoče mrtvih, mrtvih brez veze,.. to sem si zapomnila. Žalost.

Kot bi mignil, se mi zdi, smo že bili pred kaverno, kjer smo si morali nadeti lučke. No, jast je nisem imela,... sem pa enih 100 metrov s kamero posnela. Sej je blo svetlo od drugih zadosti.
Res zanimivo. Ven smo prišli na drugi strani hriba, še malo smo se povzpeli in že smo bili na Sveti Gori.

Jast seveda spet lulat, kar nekaj jih je šlo na kavo, hitro škljocanje.
Tu sem se prvič malo ojačala, popila malo vode in pojedla pol snikersa. In dva bombončka... :)

Še se držim Miheta, spet tejkamo, res da v dolino, ma, tejkamo.
No, ko smo prišli do Prevale, so mi pa ušli... In primla sem se Primoža  ko klop. Sej veste, zgubljanje, pa to.... Sicer so bili eni še zadaj, a so rekli, da lahko gremo naprej, da vejo, kod in kam.
In zadnjih par km mi reče, da čist počasi lahk malo potečeva, saj je tak lep spustek.
Ja, in kaj čem zdej rečt, da ne?
O, jok, če bi mi moj rekel: " Dej, baba, poteci malo, dej... ", pole ne bi niti koraka stekla, ma, če reče to nekdo drugi, sej veste, ne...
Tak ti je to.:)

In tako spet tečem do Solkana in pod mosta na parking,
kjer smo na hitro pobrali iz avtov, kar smo rabili za finale in že gremo dalje.
                                              Sabotin

In ko prečkamo cesto in se vzpnemo po štengah....
Me dohiti tetka  kriza.
Zdej, zakaj se nisem obrnila in rekla mojmu, naj mi da ključe, da pridem z avtom gor, ne vem...
Ne vem niti, zakaj mi moj tega ni predlagal, ker bi zagrabla ponudbo z obema rokama.... ne vem, Vlekla sem se kot en polž, počasi, nič mi ni šlo, ko zagledam tam, malo višje ekipco, ki ji tudi nekaj ne gre... No, sem žleht, ma sem bla prav vesela, da nisem edina...
Spet prečkamo cesto, popijem mal vode, grem dalje in se spet zbudim. No, zdej pa gremo lahko zarad mene magari na Triglav. Jast sem ozdravla.
Še malo, še malo in tretja čima je osvojena! Jupi.

Na Sabotinu zunaj kar piha, noter pa gužva. No, pivičko sem le zmazala, se preoblekla, malo poškljocala, dve besedi s Silvanco, beseda z Italijani... in bejžmo nazaj.
Jast, moj, Primož in Jure. Ja, dol bomo pa hodili, al kaj ? Ja, malo morgen.
Ma, bem, kamor je šel bik, še štrik nej gre... in pretekla sem še do avta. Jast. Grrrr. Jast, ki sovražim tek.
Pet určk miganja gor pa dol, nekje med 20 in 25 km, višincev pa tudi najbrž enih 1600 gor. Je urca mojmu mrknila. :(
Ma, jast sem zmazala vse tri čime!!!! Vse tri.

Zato pa že pripada ena pica, ena pivička in na koncu sem v Piceriji Zvezda v Solkanu  zmazala še sladoled s toplimi gozdnimi sadeži. Njami!
Drugače sem pa med vso potjo pojedla le par bombonov, eno snikers čokolado, popila pol litra vode in eno dobro biro na Sabotinu.
Miha, Giorgio, Primož in vsi ostali prisotni. Hvala vam. Tudi za tek. Ja, taisti, ki ga ne maram.
Ma, jutri pa vas ne ubogam! Ne potečem niti metra! Ni šans!
FOTO IN VIDEO SKOZI KAVERNO




3 komentarji:

  1. Ma, prow grozna si, no! Čestitke za tri čime!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

      Izbriši
  2. Mamo Slovenci fajn pregovore za take: "Bolj star bolj nor!" En velik objem! :-)

    OdgovoriIzbriši