Pa da vidimo, kako bo, če nič ne treniram teka. Ja, mati, saj tudi lani nisi trenirala teka. In kaj bi rada vidla? No,...pa, kako mi gre moj hod :)
Na vpisnem mestu smo si že takoj lahko privoščili topel rogljiček, nekateri celo šilce sladkega likerja. Jast bogvari bilokaj. Pred tekmo ne, bom pa zato po tekmi vse nadoknadila.
Ne morem mimo tega, da so nam organizatorji kot družini odobrili popust pri štartnini. Hvala!
Za darilo smo lahko izbirali med majico ali nogavicami.
Dan je bil prekrasen, sonček je sijal, o kakih dolgih rokavih med tekmo nisem razmišljala niti pod razno.
Ker se že od lani z dosti tekači nismo videli, je seveda blablabla čas kar hitro premaknil na 15 minut do štarta.
O, hitro mal potečt v hrib, glih da se mal ogrejem in bejžmo na štart.
Pasja karavana je štartala 10 minut pred nami, mi - bilo nas je nekaj čez 130, pa ob 11.30.
Prvih par 100( to je mogoče res glih en par - torej 200) metrov seveda tečem,
a prav isto sekundo, ko sem pred sabo zagledala prvega, ki hodi.... ma, prav takoj sem ga začela oponašat. :) To, to je zame. To mi deli, miško mali :) Ah, kar zaživim, sam da mi ni treba nog metat v zrak :) .
Grem in se postavim v zavetrje za Rado, ki je pred mano lepo tekla, jast pa ko katerpillar za njo hodim.
Ko se proga mal ugliha, sem celo tudi jast mal potekla. Nekje na dobri polovici grem mimo Stojana Rodice, Urše Trobec in še enega fanta. Ups, nekaj pa tuki ni v redu :(
Tevi bi morali bit že v cilju.
Vprašam, kaj pa je in Stojan reče da slabost. Pa sem do cilja mislila, da je njemu bilo slabo. A slabo je bilo fantu, ki se je najbrž preveč zagnal in nato padel skup. Stojan in Urša ( njegova profesorca) pa sta mu pomagala in šla z njim počasi do cilja. Bravo! ( S fantom k sreči ni nič hujšega )
V cilj sem prisopihala v 24 minutah in 14 sekundah, kar je 6 sek slabše kot lani. Oziroma, če besedo slabše obrnem sebi v prid: odlično! Zame! :)
Na vrhu malo čaja, preobleč v kočo in človk bi se kar mal pomartinčkal, a treba je bilo nazaj, saj je po novem malica in podelitev spodaj.
Rezultati so bili objavljeni še prej, kot sem jast prišla nazaj. En par napakc, ki pa so jih seveda takoj poštimali.
Sindis mi pove, da sem tretja, a meni seveda takoj ni dalo miru, ker sem vedela, da bi na stopničkah morala stati Urša, če ne bi pomagala fantu. Zdaj, jast bi takoj oddala mesto Urši, a nas je bilo v kategoriji sedem. Morda kateri drugi ne bi bilo prav? Hitro se izpovem Urši, ki pa mi je rekla, da je tako, kot je, prav.
In tako sem danes celo stala na odru in prejela lepo, ročno narejeno medaljo.
Organizator nam je za malico pripravil zares odlično joto. In klobaso ( ki sem jo dala mojmu). Za sladico pa krof.
Za zmočit grlo pa je iz cisterne teklo domače pivo Beerkinka. Gratis! Kolkor hočeš!
Morda bi morali zrihtati en par miz in klopi več, kajti bilo nas je res mnogo in ni bilo kam sesti in v miru pojesti.
He, he, še to moram napisat... jast si rečem sama sebi, da grem ko katerpillar.
Ma, danes je tekla tudi mati Vrečarjeva, ki mi spodaj reče: "Mati, ti pa greš ko ratrak" Hahaha.
Sej to je tudi fejst, hahaha.
Na teku sta zmagala Marko Tratnik in Ana Čufer! Bravo. Ko bom tekala, vas bom lovila! :)
Ana je s Klementino zmagala tudi v ženskih dvojicah.
Seveda moram zalimat še mojo fotko ( letos jih bo najbrž bolj malo)
Prva letošnja tekma je za nami. Čestitke organizatorjem in seveda vsem tekačem. Tudi tistim s pasjo pomočjo ( ali pa zaviranjem:))
Že v nedeljo je na sporedu naslednja tekoma, ko bomo malo bolj grizli kolena na Sabotin. In tudi kakšna škrga se bo vžgala. Pr meni vem, da se bo. Kaj pri vas ne?
Nekaj fotk s podelitve in tudi zasilni rezultati:
FOTO
REZULTATI
Ni komentarjev:
Objavite komentar