V današnjih cajtih smo že tolk nafilani z vsemi tehnološkimi zadevami, da se včasih zdi, da brez njih sploh ne gre več nikamor?
Pa bejžmo probat en bot brez nič... morda pa vseglih rata?
Nič, nobene aplikacije, nobenga fotkanja, nobene vejkarce...nič.
Parkirava na P v Podgorju in glej hudirja... bo v stroju za pobiranje dinarčkov za plačat 1 evrič. Če pa nimaš keša, imaš na voljo en par aplikacij, ki ti omogočajo plačilo... Bem, ma, mi nimamo dans na voljo nobene aplikacije,... smo rekli, da danes ne nucamo nič!
In komajda dobiva en evrič drobiža. Okej. To smo rešli.
Se zakadiva po strmi proti gor. Nama kar lepo laufa. Človk bi sicer mal pokukal, kolk je to hitro, kolk utripa, kolk višine, kolk..., ma, smo rekli, danes ne bo nič!!!
Prideva na plano. Človk se obrne proti morju in bi blo fejst mal poškljocat ta lep razgled... Ma, smo rekli, danes ne bomo nucali nič!
Na vrhu leden veter, človk bi se rad malo ogrel v koči, a koča zapolnjena do zadnjega kotička. Alora, se ne bomo greli nič. :)) Hihi, večina jih ima v rokah svoje napravce, in tipka, tipka, tipka, namesto, da bi se med seboj pogovarjali.....
Ma, mi pa dans nimamo nič!!
Hitro podpis v bukvo in šibanac nazaj v Podgorje. Zapeljeva do vrha Belvederja in šibanac do svetilnika v Izoli. Človk bi poškljocal kakšno reč, ma, smo rekli, danes ne nucamo nič!
Se vrneva nazaj na Belveder in ... ŠE SVA ŽIVA.
Ratalo je tudi brez nič.
Ma, če je šlo brez nič, mi tudi tega zdej ne bi blo treba pisat?
Ni komentarjev:
Objavite komentar