Na KBK ne greva letos. Zakej? Bwo?
Bejžva na Snežnik. Za tja se moram prej psihično pripravit, predvsem zarad nikoli konca trajajoče vožnje iz Ilirske Bistrice do Sviščakov.
Si moram prav rečt, da bom potrpela to... Buh, kolk se vlejče. Bem, naj bo, enkrat na dve lejti...
Aja, sej sva hotla it najprej na Krn, ma, kej ko so napovedovali takoj popoldne nevihte... Zdej, da bom tam med strejlami, pa.... ne, ne, hvala. Naj bo Snežnik. Tega lohk hitro zmažem. Brez da me ulovijo...
Prideva na Sviščake. Dan lep, krasen. Se uštimava. No, kaj preveč se nisva štimala...
Pot na Snežnik je do zadnjega kilometra zelo lepa. Za tekače čista tekaška. Prehitela sva par ljudi in že sva na zadnjem križišču, ki zavije na stezo.
Hitro se vpisat, mal rožce pofotkat, na enga kratkega v kočo, ki je bila slučajno odprta( ker so nejki štimali), da razkužim vse požrte mušice in bejžva nazaj.
Zadaj, na severni strani, so še vidne zaplate snega, spredaj pa seveda ne duha ne sluha o kakem snegu.
Na Sviščakih sva si privoščila en radlerček. Moram pohvalit poceni pijačo. Zakaj ni povsod tako? Sej, tudi do Sviščakov se vozi po wowinkih 19 km iz Bistrice, pa je pjača vseglih pocejni?
Ola, mal počijeva in bejžva počasi nazaj v kuhalco...na deset stopinj več.
Ni komentarjev:
Objavite komentar