Zdej se že par let udeležujem tekme le kot kričačica, snemalka, foto-čekejrata...ma, včasih pa, še ne tako dolgo nazaj, sem bla pa tudi za tejkat dobra:)) Zdej me ne povleče, da bi tejkala, pa magari mi daš milijon evričičev:))
Vreme je bilo za tejkat danes zares idealno. In skoraj 300 zagnanih tekačev se je letos podalo po malo spremenjeni progi, ki se je podaljšala v skoraj 10 km dolžine. In kar je zelo razveseljivo, preko 100 je bilo predstavnic nežnega spola.
Najštevilčnejše skupine so prišle z avtobusi in seveda je tu vedno na prvem mestu skupina Dolenjcev. Drugi najštevilčnejši so bili Renatovi Počasni, a drzni, kot tretji pa Hotaveljci. Bravo! Lepo vas je bilo videt po dolgem času.
Konkurenca pri tanajhitrejših je bila pa tudi kar konkretna. Kar nekaj zelo hitrih tekačev. A Marko in Petra nista dovolila presenečenj. In si na jubilejnem 20. teku pritekla skupno zmago.
Poleg najhitrejših in najštevilčnejših je organizator nagradil tudi najmlajše in najstarejše.
Na prizorišču je bila pestra ponudba raznoraznih domačih pridelkov in izdelkov.
Za glasbo in dobro vzdušje so poskrbeli super trije fantje Ne joči pevec, od katerih je eden celo moj prvi sosed. A ne vprašte, če sem do danes to vedela. Mi je on prišel povedat. Zakaj nisem vedela? Zato, ker je njegova hiša čisto na koncu našega vrta in še cesta je vmes, pa še vidim ga ne nikoli..., pa emšo mi neki nagaja zadnje cajte, da si fac ne zapomnim... jejejejej.
In seveda, če smo na Krasu, je bilo prav, da se jubilej proslavi tudi z rezino pršuta, ki sta ga pred nami rezala dva možakarja, ki sta imela kaj za rezat, kajti bil je odličen! Sem bla ene trikrat v vrsti za rezinco, ma, ne nobenmu pravt! Pst!
In če je pršut, mora bit tudi kaj za poplaknit in čez kozarček terana ga ni!
A za piko na I jubilejnemu 20. teku so organizatorji poskrbeli z dvema ogromnima tortama, kateri smo seveda tudi na mah zmazali.
No, pejmo nazaj na tek. Kot vedno, sem šla tudi letos najprej na dober kilometer, da sem vseh posnela. In potem hitro nazaj proti zadnjemu kilometru proge, kjer navijam in poškljocam, če se le da, vse.
Moj je moral takoj po teku domov, ker ga je čakal še popoldanski šiht, sama sem pa rekla, da ostanem do konca in če ne dobim prevoza, jo mahnem h nwogam kar čez uni hrib ( Podlase) v dolino Branice, v Šmarje, iz Šmarij skočim po drugi strani še na mojga, če sem že tam, ( danes sem v knjigo vpisala svoj 304. podpis letos) ter lepo še 5km do domov.
Fajn mi je šlo. In strašno hitro se mi je zdelo, da sem doma. Sem imela dovolj enerđi od pršuta in kozarčka ter tortice. Sej vem, da mi v bistvu ni nič pripadalo, ker pač nisem plačala štartnine, a če se tolažim, da sem vse to zmazala namesto mojga, k je šel takoj domov, kej, to velja? Rečmo, da ja:))
STRAVA GPS
Čestike vsem. Videti je bilo, da se imamo vsi lepo. Naj tako ostane...
Se vidimo naslednje leto.
Fotke so na voljo tuki: FOTO
Video pa tuki: VIDEO NA 2.KM
Do fotografije, kjer je zmagovalec Marko, so pofotkani tisti tekači, ki so štartali 15 minut pred ostalimi.
Rezultati Pro-Time
Ni komentarjev:
Objavite komentar