JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK VSAK DAN - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

sobota, 31. avgust 2019

NA MOJGA, ŠE K SV. MARTINU, NA BRJE, V ŽABLJE IN DOMOV NA ČILI

Ola, včeraj so me poklicali v referenčno ambulanto, da me malčk pregledajo, če bom šla kej hmali na un svejt:))
Kri brezhibna, edino ta lump holesterol je malčk povišan, ma, vem točno, zakaj... če bi dva tri dni prej ne grehov delala, bi takoj padu na normalo.
Pole sem seveda sestri povedala, da meni zvečer paše en glaž črnega, fetka sirčka, pa naj bo kar če... in ko je sestra vnašala noter v kompjuter te moje grehe, ji je takoj vrglo ven, da me bo najbrž morala že una tetka od AA poklicat, če bi k njim hodila na seanse.?

Ma, kompjuter ne ve tega, da jast vse te volte naslednji dan krepko ponucam, saj sem glih včeraj šla že v četrti tisočak po kilometrih.

Saj vem, da ni prav, če se ga žlunka, ma, mal po posameznih parametrih bi pa tudi komp lahk kaj razsortiral... ( kej se zdej tolažim,... en glaž al pa dva na dan... pa boš šla hmali iz tega sveta stran:))

No, EKG tudi fejst. 
Mene bo treba strejlat:))

Aja, ko sem pršla noter, sem teti sestri rekla, da če moram na vago, če mi lohk ne pove, kolk sem težka...ker jast se pa vagam samo vsakih 13 mesecev in zdej je na vrsti za vaganje glih miklavžev dan.  Ja, in ko jast stopim na tisti meter in vago, ugotovimo, da sem se ponižala za dober centim, in  pove, da je moj ITM 25,5. 
Seveda se je povečal zato, ker sem se jast znižala:), ne zato, ker sem se zredila... in ko me vpraša, kolk sem vagala 6. novembra lani in ji povem, da skoraj 75, mi reče, da imam 2 kile manj od takrat... Na, zdej,... ma, bem, če mi pove, da je kil manj, pa naj ji bo... mi vseglih polepša dan... 
Za nagrado sem danes kar letela najprej na mojga

Po poti sem malčk pobendimala in jo mahnila še proti Sv. Martinu.

Letos je leto robidnic. Ogromnih.

Pa kakija ne vem, kolk ga bo kaj...odpadajo sadeži ko zrele hruške iz dreves... Ne vem, po 15 letih, odkar imamo v lasti ta naš drevček, še ni tolk odmetaval...bomo vidli, če ga bo kaj ostalo.

No, seveda nimam s sabo nič vode, pa moram stalno kako jagodo v usta dajat, pa figo, če se mi že nastavlja, tudi breskvico sm eno zmazala...
in pole bom rekla, da zjutraj nič ne jem...

Pri Sv. Martinu sklenem, da se vrnem po eni poti, po kateri sem lani enkrat gor prišla... Mhm, jast in spomin za orientacijo...
Ja, mati, glih kontra je zdej,...če si takrat gor prišla, moraš zdej tam dol.... Ja, ma, kje dol???
V spominu sem imela eno označeno križišče, ma, tega ni bilo nikjer, in tako sem seveda naredila en par kilometrčkov več, da sem šla po cesti na Brje in od tam nazaj proti V. Žabljam.
Grrr, grem drug teden takoj v akcijo, kje sem jast falila... bom šla pa spet gor..da vidim, kje ven pridem. ( sej, tega ne nobenmu pravt, ma, pač, tako je...)

No, če že zabluzim, pole naj bo zabluz konkreten...in se meni, pridni pohodnici, zgodi, da ko lepo hodim mimo enga čebelnjaka, zaslišim jast najprej eno strašno jezno čebelo, kako mi okrog ušes pleše sem in tja...tej se pridruži še ena, še ena, še ena...ojej, napad čebel name!!! Kej mi bojo zdej nardile? Sreča, da imam facol na glavi, drgač bi jih imela že polhno frizurco....
En cejt maham sem in tja, jih prosim, naj grejo proč, one pa kar name.... ma, kej????
In se spravim jast po 15 kilometrih hoje v tak dir, da me še Bečan ne ulovi:::))) .
Ma, sam, kej se meni ne zgodi... Ma, so ble jezne, ma, kako! Ma, zakaj glih name? Sej jim nisem neč nardila...
No, bem, prežvela sem.

Doma hitro pod tuš in hmali bo kosilo... specialen golažk ( brez mesa) iz same domače zelenjave... bučk, čebule, česna, paradajza, malancan, korenčka, .... mmm, njami.
To je moj skuhal, tolk da se ve! Še pašto - metuljčke in kaj pa, če bi midva dans probala un čili, k je že zrel?
Utrževa dva komada in že ko sva ga na dilco dala, nas je mal zalopnilo v nos... bem, kjera sorta je tu?

Ker, kupla sva ga pa v Šempasu pri Mirkotu in misleč, da Mirko ne prodaja takih giftov, jast res nisem nič glihe dala, katere sorte je...naročila sva pekočga, močnega in tazga nam je Mirko prodal... zdej, če je to najmočnejši čili na svejti,...ma, nje v Šempasi, ga ni tazga, no, lepo vas prosim....:))
Ah, neč ne bom čitala zdej, bom pole, če preživim.... in pojeva vmes pašto in golažem vsak svojga.... Pufffff..... ma, kaj sva zdej midva zmazala....peče, ko hudič, iz vseh luknej šmrcam,... v želodcu 100 stopinj...
grem hitro čitat un listek, k je zapičen v zemljo poleg čilita: Carolina Reaper..., hitro guglam, kej je to za en hudir: ojej, wače, najmočnejši čili na svejti, 2,2 miljona skovilu,...ojej, buh da sva prežvejla.

Tevi so še zeleni.... ne vem, kako se ga bom lotila, ko bo pordel? 

Drgači, midva imava zelo rada mal pekoče zadeve in jih redno uživava. Zdej že lepo sušim in dajem v olje, ali pa vložim v kisu...,nam je strašansko dobro...

Tudi v vrtu imamo ogromno ljutih feferonov, ki so zares kar konkretno ljuti, pa tabasco nam lepo dela. Sicer sva mislila, da nam lanska sadika ne bo ponovno pognala, ma, pa je in zdej je polno rumenih plodov:

No, danes je zgleda, napad črke Č name...najprej čebele, pole čili,...še sreča da je Čufer šel delat:))
No, bem, skoraj 20 kilometrčkov sem nardila,..( vejkarco sem komi v Žabljah upalila, zato je na Stravi le dobrih 17), pašto sem pojedla, čili tudi,  ma tudi en glaž črnega in fetka sirčka bo padla zvečer... Ker jutre pa pade? Še ne vem, kjeri, ma, eden bo.... hrib, sevejde:))

p.s. Aja, še tu se moram mus považit... 
imam pomidor, visok skor tri metre..in še raste...
Sam, ne rečt zdej unga: neumen kmet, velik pomidor:)) 


Ni komentarjev:

Objavite komentar