Parkirava na ljubeljskem parkingu, grem ven z avta, glih se mal pretegnem, pride avto, v njem neki mičkenga, blond glava.... Yes, takoj sem vedela, da vidim Daco. Ona pa tudi mene takoj prepozna, pomaha,..pa čeprav se nisva že en cejt vidle.
Kar polepšala mi je dan z objemom in par stavki. Škoda, ona je šla glih kontra skozi tunele na Begunjščico, s kolegico. Midva pa na Vrtačo.
Ola, bejžmo... se zaženeva na Zelenico in v 45 minutah sva že pri koči. Dan brezhiben, lep, sončen.
Ustaviva se le, da malo popijem vode in poškljocam, kolk me še čaka do Vrtače
Res veliko jih je hodilo na Begunjščico, s poti je bilo lepo videti kolono in tudi pojave na vrhu:
Midva pa morava tja zadi:
Malo me je bilo strah, kaj bo, ko bomo v skali in na grebenu. No, za gor niti ne, za dol bo kriza....
Ne vem, kako tuki folk bluzi pozimi, meni je kar oštra pot.
No, po dveh urah in 15 sva na vrhu
Razgledi krasni.
Tuki sem bla pa predvčerajšnjim:
V dol je šlo pa res počasi....
Spustila sva se kar po enem šudru do Doma pri izviru Završnice,
Si privoščila en drink...(buh vej kjerga?! :))
Napolnila izvira v flaške
In šla do Zelenice, kjer sva prvič danes papcala. ( ne okol govort, ma, je blo zaloge od sinoči za cel dan...)
Ko sva prišla v dolino do avta, je začelo padati... ne hudo, ma, je...
Greva do Tržiča, na gorenjsko plažo - bazen.
Sva pohitela se vreči v vodo, kajti črni oblaki so se nabirali na polhno. In strejle.... grrrr. se jih bojim. Sej so rekli, da je minimalna možnost za nevihte... ja, ma, če grem jast nekam, pole se te možnosti mal povečajo:))
In glih, da sem par botov zamahnila po bazenu, se ulije dež kot, da še nikoli ni padalo...
No, okopala sva se:))
Bejžva domov.
In sva doma.
Moja norma glede 2000-akov je izpolnjena. Ma, še na Krn, ta je res čist izi, če bo vreme,...še tega,...pa bom sita:))
Sporttracker me je spet pustil na cedilu.... do 5 km sem še gledala, če mi dela, ko pridem pa na vrh, pa ne duha ne sluha o ničemer???
No, sem si pa sposodla od mojga, sej je naredu isto:))
Ni komentarjev:
Objavite komentar