Ko končno napovejo, da neviht ne bo (oz. drugi dan nato si že tudi v tej smeri mal premislijo in rečejo, da morbit pej bo glih kakšna kje:(( ), grem jast v iskalno akcijo na komp, kjerga 2000aka še nisem doživela....
In guglam in guglam in si zamislim tega: VELIKI VRH v Karavankah. Ola, navodila na hribih en bot prečitam, sej, če je označena ( sej, če ni označena, mene tam ni!!!!) , ni blema, gremo po rdečih krogcih.:)
Torej, na Hribi.net: Globoka dolina - Veliki vrh.
Zjutraj ob 6.00 vžgeva poršeja in jo mahneva proti Tržiču.
Parkirava na parkingu točno pred oznako na drevesu:
Vžgeva vse mogoče vejkarce in bejžva.
Se zakadiva v hrib, niti ene oznake. Okej. Že prav kmalu prideva na cesto, direkt spet strma steza, levo nič oznake, desno nič oznake,...okej bejžva po stezi, sej, itak najbrž samo prečmo ...in greva. Čisto navpično. Spet prečiva cesto. Spet desno ni oznake, levo pa tudi ne. Okej bejžva kar po stezi.... Direkt navpično.
To, da bi pa na vejkarco kej pogledala, kje sva in kje je pot,...ma, dejte, no...., nje se hecat,.... je treba samo it navpično gor....
Tako midva pičiva navpično, ko steze počasi zmanjkuje...
"Dej, wače, zdej sva midva že zabluzila.....tlje še srne ne grejo...."
O, jast kar potna ratam.
Vsa popikana od ogromno podrtih smrek, čez katere morava nekako..., po eni urci ( ma, meni se je zdelo, da že vsaj pet ur hodva:)) končno prideva do žic-ograje. O, vsaj krave so tle...
Še čez pašnik in končno pot.
In zdej? Kam? Na levo ali na desno? Gledam jast gor v une gore, kjera bi mi bla lepša:))) A, bejžva levo....In hodva kar en cejt.
In res prideva do kmetije.
Wow, vidim človeka!!!
Glih v štalo gre.... ga kličem: "Dan, rabiva mal pomoči..."
Pride ven, ga vprašam, kje sva. "Zdaj sta pa na Šiji."
"A, na Šiji???"
"Kje je pa Veliki vrh? Levo ali desno? "
In naju možakar pošlje spet po neoznačeni stezi levo....
In hodiva. Bem, vsaj steza je....
Na enem drevesu celo tabla: Kačji greben
Kače? Ma, nje, nooooo.
Hvala bogu, je nisem vidla...
Ko prideva na rob grebena, vidiva pod nama, da folk iz Kofc ( naju je stric podučil) hodi po eni spodnji stezi še bolj levo od naju dveh.
"Wače, viš, uni grejo vsi na Veliki vrh, midva pa spet najbrž ne..."
"Bem, greva tle do vrha in pole je skor gvišno po grebenu pot tudi do tja..."
In res, pičiva midva do vrha.
No, zdej, k sem doma, vem vse. Ma, tam mi ni blo jasno, kje sva. Oznake nobene. Vsaj neki, da bi kje kaj pisalo.
Bem, bila sva na vrhu Kofc-gore. Desni vrh bi bil ta prvi Kladivo. Levi pa, zdej že veva, Veliki vrh.
No, zdej pa le bejžva proti unim, da bova mal v civilizaciji...:)
In res jo po grebenu pičiva proti Velikemu vrhu, ki pa ga kar noče bit. Je na dlani, ma še daleč.... Ma, te ulovim, te...
Končno se spodnja pot združi z grebensko.
Prehitevava. Hihi, ene gospe so se ustavile tudi kar nekje na sredini, ker so mislile, da so že na vrhu.... ko, jih, midva, pametna, k vse veva, :)) usmeriva proti tja, do kamor je še pol ure hoda.:))
No, zdej pa smo:)
Hehe, na vrhu nas je bilo kar neki... same ženske in moj. In vsi prvič. In se sprašujemo, kje bi zdej kaj bilo... ko prideta iz druge strani dva možakarja s čeladami in eden kar takoj vidi, da smo sami učeni zgoraj, pa vpraša, kaj nas zanima.... in nam pokaže:
Spodaj smučišče Zelenica.
O, kolk lepo! In tako blizu:))
Ma, če bo sreča, pade v nedeljo Vrtača.
Mal se najeva lepih razgledov, ma, želodček še vedno neki stoka... Mmmm, se mi že sline cedijo...
Spustiva se do doma na Kofcah.
Ajdove žgance s kislim mlekom zmažem kot za šalo. Čeprav so bile porcije zares ogromne.
Malo se še posončiva, tam na desni, od koder sva prišla :)), pa se začnejo neki čudni temni oblaki skupi nabirat....
Počasi se odpraviva proti najinemu avtu. Ki sva ga parkirala, glede na to, da so vsi parkirali pri kapelici, 3 kilometrčke prezgodaj. Lahko bi se z avtom zapeljala še do tam, ma, bem, če človk ne ve, ne ve.... kej čmo....
No, sem bla pa na adrenalinu....
V Dovžanovi soteski sva se seveda morala ustavit, da vsaj noge ohladiva v Tržiški Bistrici. O, kako je pašalo...
Tako, To je bil moj prvi 2000-ak letos. Jutri pa, če bo vreme, pade drugi. Upam, da po označeni poti.:))
Za najino avanturo sva zmazala dobrih 13km. GPS sled zalimam, ma, ne hodte po prvem delu, če že, bejžte po spustu ....:))
GPS SLED
ALBUM
Ni komentarjev:
Objavite komentar