PREDMEJA KORAK- GOLAKI- ČAVEN ČEZ MODRASOVC-PREDMEJA KORAK

Danes sva pa šla en krogec, predvsem, da izmerim teve dolžine, k mene itak da zmerom nejki martrajo. No, ma, en cejt nazaj nas je tudi oskrbnik koče na Čavnu Zdravko prosil, če bova kej merila, če lahko izmeriva, kolk je od Iztokove koče po pohodniški mimo Modrasovca do Čavna.
Pej dejmo en bot že narest to domačo nalogo...
Štart torej na Predmeji v koraku.

Jast lepo upalim moj mobi in Sportstracker in brez, da preverjam, če je sploh zaznalo, greva.
Po točno 1 km ( oznaka na cesti) se ustaviva na kraju, kjer se je nedavno zgodila tragična letalska nesreča.

Jast hitro ven mobi, da bom poškljocala spominsko ploščo,
ko vidim, da mi GPS ni še zagnal??? Alora, sem vsaj vedela, da je en km mimo po oznaki. No, zdej se je upalil in bo delal. Bom pa na roke dodala en km.
Do Iztokove koče pod Golakom

je zneslo 4,6 km.
Sam vzpon do vrha po ta strmi je dolg, reci-piši, samo 1 km.
Če pomislim na svoje začetke, ko se mi je zdelo, da je vzpona ko za na Triglav, nikoli konca.... al pa zdaj, ko sem, rečem, utečena babnca in je vzpon bajdvej mimo...
 Ampak, da je pa samo en km... jast bi  vseeno rekla, da je pa le  mal več.
Od koče se po nekaj minutah začne sneg in led in na nekaj krajih ne bi bilo prav nič narobe, če bi imeli dereze na nogah. Mi, mone, pa s telovadnimi. Jej, jej... po riti nam manjka dat... Ma, ja, če pa nismo vedli....?
Zanimivo, da se je snežna reka vila točno po poti...

 Na Golaku sva srečala le enega - gorskega reševalca z reševalnima psema. Dobim kar cmok v grlu--- anti ja ne bo treba nas kaj reševat.

Sicer jasen dan, a kakšnih posebnih razgledov ni ponujal... je blo vse nekam megleno tam daleeeeččč.

Mal popijeva, en datelj in bejžmo nazaj.
Previdno, kot po jajcih...
Torej, od koraka na Predmeji do Golaka in nazaj do Iztokove koče je urca namerila 6,6 km.
Zdej pa izmerimo še Zdravkotovo željo...
Nekaj po cesti,

malo po stezi, nekaj po zmrznjenem snegu, nekaj po lepem...
( upam, da se do UTVV stopi, kajti nič kaj fajn ni zdaj)

Aja, ojej, kako sem pogrnila, kot sem dolga in široka in še malo...
Najprej se spotaknem v eno koreniko, pole ko že letim in upam, da se nekako ulovim, se z drugo nogo spotaknem še ob eno in puf sem bla s frisom v zemlji.
" No, si si izbrala vsaj mehek teren," mi reče moj. Ja, k sreči je blo res čist mehko pod mano:)
Me pa oba narta konkretno bolita. Zdej jih namakam s hermeliko v šnopcu.
No, pole hodiva, hodiva...
tudi mimo drevesnega Otliškega okna:

Še hodiva...

Ko prideva do Čavna - mi urca kaže 13,82 km, kar pomeni, da je od koče do koče 7,2 km.
Hitro raportirat Zdravkotu in že imava na krasnem sončku pred kočo na mizi:

Malo se še pomartinčkva in bejžmo še nazaj na Predmejo.

Vmes se seveda ustaviva pod mus v deželi čemaža

                      POZOR!!!!  TA GRMIČEK TUKI NA ZAČETKU FOTKE  PA ŽE NI ČEMAŽ!!!
Je blo pa od tam naprej vse "čisto".
Nabereva glih za par kozarcev in nekaj za v škrinjo.

Ko prideva do koraka na Predmeji, kaže vejkarca še 3,2 km.
Torej, za vso pot sva zmazala točnih 17km.
Cajt pa lagane 4ure in kvart. Ma, res lagane.

No, zdej k veste, kolk je, pa hitro pot pod noge!

 GPS SLED- ( minus 1km)