Ker kruh kar hvalijo, ga je bilo treba speči en pikič več, da bojo vsi kontenti.
Torej sva enkrat zakurila že večer prej in zamesila 25 hlebcev kruha. Takega, polnozrnatega, s kalčki, otrobi, semeni, rženimi drožmi....
Peč se še niti ohladila ni, ko sva navsezgodaj zjutraj, nekaj po petih, že na novo zakurila in še enkrat zamesila še za 25 komadov.
Zjutraj naju je razveselil res prelep sončni vzhod, ki je napovedoval, da bo dan lep, sončen.
Nekaj po osmih sva končala. Hitro vse spakirala v avto, dodala še par vrečk kalčkov in otrobov za tiste, ki to obožujejo, zmetala v avto še nekaj cunj za najin lauf in bejžmo proti Gaberjam.
Pred dvorano je že vse dišalo po končni podelitvi, ki jo Klavdij pripravi, tako, kot zna le on. Sproščeno, zabavno, prijetno, predvsem sloni stvar na tem, da se tudi malo nasmejemo.
Ob 10. se torej 84 tekačev zapodi najprej na bližnji hrib Ostri vrh, se spusti nazaj v Gaberje in še enkrat v hrib, a tokrat na Tabor nad Erzeljem. Cilj pri cerkvici sv Mihaela, kjer si, ko se nadiham od navpičnega prihoda v cilj ter ojačam z banano in čajem, napasem tudi očke s čudovitimi razgledi na Vipavsko dolino. Moj čas je bil pol minute boljši od predlanskega. Lani pa nisem tekla - ups- hodila. 38:07.
No, počasi se vrnemo vsi nazaj v Gaberje.
Najprej nam pripada malica za opravljen tek. Pašta s tunino omako. Ob kozarcu soka ali pa kozarcu rujnega.
Ker sem vedela, da bo tudi v zgornji dvorani hrane in pijače za izvoz, sem se spodnji kar odpovedala. ( No, pst, ne nobenmu pravt, ma glih 5 pašt s tuno sem pa le poskusila)
Kot rečeno, je bilo v zgornji dvorani tudi že vse nared za podelitev odličij za ta tek in nadalje podelitev za končano sezono PGT 2015.
Dvorana je bila nabito polna, mislim, da še nikoli tako.
Pokale in nagrade za končano sezono so podeljevali vsi, ki so kakorkoli sodelovali pri tem, da je sezona lahko tako uspela. Med drugimi so bili z nami tudi g. Golob iz podjetja BLT, mama kajakašice Špele Ponomarenko, Zdenka in Sonja Poljšak iz Olimpijskega komiteja, Darko Hrovatin...
Absolutna zmagovalca sta v tej sezoni Simon Strnad in Mihaela Tušar.
Čestitke. Vaju bom lovila naslednjo sezono. Hihi, nič bat, ulovila zagotovo nikdar ne. Bom z lovljenjem kar moj repek vzdrževala.
Kriterij za izpolnjeno udeležbo je bil opravljenih najmanj 11 tekem. In takih, ki smo tako zmagali, je bilo letos 55.
15 žensk in 40 moških. Sama sem bila na 17-ih tekmah. Od 21-ih.
Klavdij, kot vedno zabaven, z izbranimi glasbenimi vložki za vsakega posebej. Zame si je zamislil: https://www.youtube.com/watch?v=verxk2aeYIU&feature=em-share_video_user
Za mojga pa itak:https://plus.google.com/_/notifications/emlink?emr=02859214719991839498&emid=CLD9y_2stskCFdIKUwod33AIkw&path=%2F101047135474941270361%2Fposts%2FLMqjkmM9mzf&dt=1448824802470&ub=STREAM_POST_SUBSCRIBED
Več let kot sodeluješ v pokalu PGT, več in boljše nagrade dobiš. Tako sem letos sama poleg ostalih dobrot dobila za končano drugo sezono hlače in dres PGT-ja.
Ne smem pozabiti niti na žrebanje nagrad. Dobila sem kar dve nagradi, najprej buteljko vina za tek na Tabor in potem za PGT žrebanje še PGT kapco. A mi je na žalost nekdo, ki je bil zelo žejen, vzel buteljko iz kota, kamor sem jo spravila "na varno".
No, na zdravje mu želim.!
Glavna nagrada pa je bil LED TV z diagonalo 123 cm.
Še malo smeha z.... ( ja, zraven bi bili, pa bi vedeli...hihi)
Mihaela in Simon še zarežeta v torto
in žur se lahko začne. Pogostitev v preobilju.
In če se žur začne, kdaj se pa konča? Ja, najboljše, da nikoli....
In tako smo prav na koncu koncev pristali še v Darjinem hramu, na odličnem rumenem muškatu.
V ponedeljek pa enih mačkonov okoli mene.... kolkor hočete.
FOTO
FOTO FB
FOTO LT 1
FOTO LT2
Ni komentarjev:
Objavite komentar