In ta vikend so rekli, da bo lepo vreme. Torej kam? Vrha Karavank še nisem vidla, Nana na TF predlaga Stol, alora pejmo tja.
Iz hribi. net si prepišem pot, kako do Valvazorja. Malo me je mikalo, da bi se ustavila že spodaj, a kaj čem 5 km po cesti lazit. Greva midva raje kar gor.
Na P gužva, ob cesti že vse z avti zagiftano, no, nekam sva le spravila pežojčka. In malo pred nami parkira še nekdo. Pridemo ven iz avtov, se gledamo, in glej ga zlomka - Suzy, ki je bila 2013 na Sladkih6 in njen mož, ki je tega deževnega dne pod ponjavami skrbel za brezhibno okrepčevalnico in navijalnico. Kolk majhen je ta svet. Par besed se pomenimo in že se je treba uštimat.
Sama sem vzela le ruzak z majico za preobleč, moj pa, kot da gremo na piknik, ni da ni imel v ruzaku robe.
Ja, no, glede na to, da je piva v koči zihr vsaj 4 evrčke, midva pa vedno žejna... se pa že splača malo kvihtov s sabo nesti. Ker šoldov pej nimava, glih za metat proč. Pa mi je moj liter in pol vode le podtaknil, tako, da sem vsaj nekaj teže tudi jast s sabo vlekla.
Počakava še na Garmina, da se zbudi s sateliti in bejžva. Gor po Žirovniški. Pohodnikov ogromno, res ogromno. Seveda midva stalno žmigavc prižgan, bog ne daj , da bi šla počasi. Že kmalu se odprejo lepi razgledi na Blejsko jezero, kraje spodaj, Jesenice, Lesce, vrhovi v Julijcih so bili pa oviti v oblake.
Vremenarji so rekli, da bo dan jasen, a nam se je sonce stalno nekaj skrivalo, da nisi vedel, ali se obleč ali ne. No, pod vrhom me je pa le toliko zazeblo, da sem se morala obleč. Še požirek vode, pol snikersa in zagrizimo še malo do vrha.
Na Stolu sva si napasla očke s čudovitimi razgledi, se najedla, napila, se odpravla do Prešernove koče, srečala en tavžent ovac,
malo počila še ob koči, se čudila padalki in padalcu, ki sta se pred nama spustila v letenje, nakar se moj zrajta, da je izgubil plastenko iz stranskega žepa ruzaka.
Ohoho, ko bi bla voda noter, niti ne bi šla ponjo, ma, za drnulje v šnopcu pa .... ???
In se odpravim jast nazaj na vrh Stola. Sprašujem vseh, če so vidli kakšno flaško po poti, neka gospa mi pritrdi, jast hitro ponjo, a flaške ni.... Na vrhu vse živo vprašam, če je kdo morda dobil flaško. Ne.
Se spustim nazaj, pridem že skoraj do koče, ko me nekdo kliče z vrha Stola. Gooossspaaaaa!? Jupi, dobili so mojo flaško in ni kaj, ale, še en bot na vrh... Hihi, tri bote sem bila na Stolu v dobre pol ure cajta.
Moj me pri koči čaka, le kje sem, a seveda si poleg tudi misli, da baba že ne bo spustila flaške kar tako in jo bo iskala, dokler je ne dobi.
No, po dobljeni flaški hitro poskusiva, če je še dobro..... in pejva počasi v dolino.
Nazaj greva pa okoli po Zabreški. Dosti lepša za hodit, le malo manj razgledov ti ponuja. A, saj sem se že napasla na Žirovniški. In malin ogromno.
No, za gor sva rabila glih tolko kot za dol. Obakrat po uro in pol.
Ja, dan je še mlad.
Bejžva pa še na Bled pogledat in en krog okoli prehodit.
Parkirava prav na začetku Bleda. Še sreča, da nisva noter rinila, zakaj... Če ne dobiš živčnega zloma s tem, ko iščeš parking... no koment. Ojoj, in v vsem kaosu so še reševalci s sirenami šibali, ma, kaj šibali, noreli ko ludi, da pridejo do enga, ki je preveč čevapov in klobas pojedel...
Brrrrr, me kar zazebe.
No, odhodiva ta naš krog, turistov ogromno, ladijc na jezeru, polnih s potniki, tudi,
konjički so okoli jezera imeli kaj dela, gostinci so si manili roke... in na koncu sezone bojo rekli, ni blo dnarja.
No, moj dvatavžent za letos se je uresničil, a če bo lepo vreme v jeseni, če se bo le dalo, grem še na Grintovec. Da bom končno en bot na vrhu.
Na povezavi dobite najino pot. Kar pa je napisal stric Garmin za kalorije, se je pa zlagal na debelo.
In še NEKAJ FOTK.
Ni komentarjev:
Objavite komentar