JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

ponedeljek, 07. julij 2014

7. TEK PO ŠENTVIŠKI PLANOTI, 6.7. 2014

Po nekaj letih šentviškega premora ( z moje strani ) sem letos spet šla na ta tek. Šteje sicer za gorske v ligi PGT, ma kakšnih posebnih hribov ni. Je treba teč celo pot, torej to ni kaj preveč fejst zame.
Edini hud klanec, ki ga je pred ciljem organizator začinil, pa je le postregel z mojim užitkom-hojo na škrge. Medtem, ko so ga večinoma vsi prekl...., ah, sem jast zaživela.

Vam povem, da po ravnem tečem bolj počasi kot hodim v hrib. Če bi me npr. Milk, član TF, ki je za snemalca na naši nacionalki,  posnel in bi dal zadevo v montažo in zaukazal montažerjem, naj pokažejo kader v počasnem posnetku in bi montažerji pritiskali na knofe in ne bi šlo...  Bi  Milk prav kmalu dobil klic: "Mile, ne gre. To je že to, to je  počasen posnetek!"
Še krave, k so se pasle naokoli po travnikih, so, ko sem tekla mimo ograd, nekam čudno mukale.

Ah, kaj, ni kaj. Zdaj, da bi trenirala kakšno posebno brzino, ne hvala. Bom raje  še naprej lepa in počasna. Čeprav, še enkrat povem, nekje zadaj si  želim lepo in kvalitetno teč, a zgleda, da želja ni dovolj močna.

No, bejžmo mal k teku nasploh. Lepa je tale Šentviška planota, a kaj ko je vse lepo skrito Bogu izza leđa.
Smo za 90km poti porabili preko ure in pol za vožnjo.
Že zjutraj se je dan napovedoval v  hot, hot, hot in ob 10. uri,( medtem ko smo se zadnjič na teku na Vršič vsi skrivali pod strehami zaradi dežja),  nas je 58 tekačev tokrat lovilo sence krošenj. A ni kaj, štartat je bilo treba in bejžmo v fight.

Do Črvovega vrha  po makadamski cesti, pole sledi spust po stezi, razorani od dežja in krav, kjer si kar moral pazit na vsak korak, kam stopiš, da ti noga ne ostane v kaki luknji.


Cel cajt vročina, k sreči pa so bile kar 4 okrepčevalnice, kjer sem ponucala vso vodo, hihi. Pa spet na makadamsko cesto, malo tudi po asfaltu in ko si štuf spusta, te tabla potolaži, da je še 2km do cilja in kmalu se začne,  ja, kar strm vzpon na Kuk.  Ne vem, če ga je niti prvi tekel. No, kot že rečeno, jast sem tam prav malo oživela in zadevo z mojo hojo lepo predihala. Sledi še dobrih 500m  spusta do cilja in ura se pri meni ustavi pri 1: o2 in še nekaj, koliko , ne vem, ker jim je komp in program  pošteno zagodel.
Pod skakalnico,

kjer je s skoki začel in zaslovel  njihov domačin  Jaka Hvala, je iz cevi tekla voda in seveda, da je vsem pašalo se malo ofrišat.
 Za malico je bila pašta z golažem ali pa rizi bizi mineštra s palačinkami. Pole smo si privoščili še en pir, ( no, ne sam  enga, ma ne okol govort, ma je bilo strašno vroče in žeja kar kliče po še)  in na sončku počakali še na žrebanje nagrad. No, jast sem srečna v ljubezni in  nisem bila izžrebana, je pa zgleda moj možek  nesrečen in dobil za nagrado pol koluta njami domačga sira.  No, zdej ga ni več pol koluta, niti pol od pol, niti pol od pol od pol ne...
Ker jim je šlo nekaj narobe pri rezultatih, nisva čakala na podelitev. Sva jo hitro mahnila še na Slap ob Idrijci k prijateljem, ki so ravnokar kupili hiško blizu kopališča. Naprej pa ne povem, kaj je blo, hihi.
Sem pa imela danes za iti na vago po 13 mesecih in me je bilo prav strah, kaj bo pokazalo po včerajšnji gmoti pijače in jedače. Pa sem zavpila..... od sreče.... 0,8 kg manj kot lani 6. junija.

Rezultate prilimam, ko bojo. Evo, zdej so:
REZULTATI

Graf proge:

Konec dober, vse dobro!






Ni komentarjev:

Objavite komentar