14. GORSKI TEK NA ČRNO PRST, 1.9.2007

 Skopirano iz Tekaškega foruma:

Ja, še vipavski Čuferjevi kerlci naj dodamo, da je bilo res vse na nivoju. Je Čendak najbrž mislil, da je še v Podgorju, a se je tokrat ta ohcet nadaljevala kar v prelepi Baški grapi.
Mi trije smo bili vsi zadovoljni tako s tekom, kot prej in pole z vsemi dobrotami.
Je pa moj zz top danes še posebno ponosen nase, ker je s počenim rebrom namahal tako Pudgarja, kot ostale tiste, ki jih drugače le v hrbet gleda. Bwo, gdu bi zastopu ta zdravstveni čudež?
Tudi sama sem za več kot sedem minut popravila mojo hitro hojo  in celo nisem prišla zadnja v cilj.  Je pa kot zadnja bila članica z istim imenom kot ga imam sama.
Ko sem šla mimo okrepčevalnice pod vrhom, sem jim prav zažugala, da mi za nazaj slučajno ne uidejo, ker sem prišla le zaradi dopinga, ki mi je pripadal na spustu. Je bil fin, ta šnopček in ko sem pravila mojemu zz topu, da so mi ga nalili skoraj cel kozarček ( 1dcl), je pripomnil, da ni čudno, da pa zanj ni bilo niti dno pokrito. Ja, kdor zna....
Sindis je imela čas isti kot lani, ona gre itak tako:"Če bo ostalo še kaj zame, prav, če ne, pač ne." In je ostal zanjo bron!
Čestitke pa prav vsem, ki smo premagali progo. Seveda pa še bolj nam, ki moramo, da pridemo v cilj, sopihat še enkrat več časa, kot sopiha zmagovalec. Lahko njemu! 50 min in je zanj hudga konec. Nas pa čaka še enkrat toliko... Ne, ne, se samo hecam. Res, čestitke vsem, zmagovalcem, čestitke organizatorjem, in ko prespim, že študiram, da najbrž drugo leto spet. Ja, že zaradi dopinga...
P.S. Čufer Stanko, ki si bil v cilju peti absloutno: BRAVO  , se vidi, da si NAŠA ŽLAHTA! Kar tako naprej!

P.s.

Ja, in da ne pozabimo pohvaliti gospe, ki nam vsako leto lepo zaigra na harmoniko. In krajanov, ki nam vlijejo ob navijanju novih moči, in seveda sanjske, božanske, njami, njami, sadne kupe, ki jo pripravijo in ki je NE zmanjka, prej ko zadnji pride v cilj. Kaj zmanjka, repete dobiš, dokler jo upaš vase spravljati. ( sam´, jaz nisem taka) 
Danes zjutraj, ko sem se zbudila, ni bilo na mojem teleščku niti enega samega znaka, da sem se včeraj kaj martrala, zato že danes vem, da pridemo naslednje leto za gvišno, če bo le zdravje dalo...
Tako!!!

ALBUM

13.GORSKI TEK NA ČRNO PRST - MOJ PRVI , 2.9.2006

 Včasih še ni bilo raznih fb, ig, msn, ..., zato smo bili rekreativni tekači zelooo aktivni na Tekaškem forumu. In si tam povedali praktično vse. 

Zato bom le skopirala in prilepila moje poročilo od tam. Takrat, leta 2006, nisem niti na TF še imela svoojega profila, zato sem si sposodila kar mojga ZZ topa in svojo prvo Črno prst opisala kar pri njemu.

Je pa prav na tem teku Peter Lamovec odtekel rekord proge 47:46, ki velja še danes! Še danes imam pred očmi Petra, kako skromno kima vsem, ki se tam čudimo in mu čestitamo, k je tko hitro šibal....

__________________________________________________________________________________

Danes se oglaša kar dobra polovica ZZ Topa, saj je že navsezgodaj moral odbrzeti na kolesarsko tekmo do Predmeje, ki se danes odvija v naših krajih.

Res ni besed, s katerimi bi lahko izrazili vso to lepoto in dobroto Baške Grape. G. župan Kemperle je izjavil, da se bo morala mladina kar potruditi, da bo Grapa živela naprej in se razvijala.
Toda: po srcu in po duši tako razvitih ljudi, kot so prav v Baški Grapi- te lahko iščemo! Saj smo fajn tudi mi, toda Graparji so res razred zase. In ker ima ZZ top korenine prav v Podbrdu, upam, da se je nekaj tega preneslo tudi na najine tri otroke.
No, to naj bo za uvod!
Zdaj pa k tekmi! Sama sem se tekmovanja udeležila prvič. Celo noč sem v mislih in sanjah premlevala, Bog ve, če bom na cilju v limitu.!? Kar po pravici povem, da če ne bi bilo za mano člana, najbrž GRS, ki je sledil zadnejmu tekmovalcu, ne vem, če bi ugledala vrh, kjer se ti odpre prekrasen pogled na Slovenijo in je v trenutku pozabljeno vse hudo. Pa mi je gospod zadnjo tretjino proge posodil palice, da sem nekako prišla do vrha in me cel čas bodril: še malo, še malo. Pa ni bilo nič še malo, kar konca ni hotelo biti. Pa vseeno nisem obupala in sem šla. In prišla. JUHU!!!

Ko sem pred petimi leti možu večkrat omenila, da bova začela tudi midva začela hoditi počasi v hribe, se je seveda vse končalo le pri pogovoru. Najprej sem morala iz 105 kg pristati na nižji kilaži, da se sedaj z užitkom lahko udeležujeva ne pohoda- tekmovanja na vrhove naših prelepih gora. Čeprav priznam, da res teče le moj mož, jaz bolj hitro hodim.

Na vrhu je moj mož pomotoma v glavi zamenjal številko vreče z opremo, tako da so brez potrebe iskali njegovo prtljago, ki je bila ves čas tam. Se opravičujemo za to zadrego! Najbrž je bil mož tako ponosen, da je kar za 16 minut izboljšal svoj čas prejšnjega teka, da so se mu številke malo zavrtele.
Je pa z rednim treningom res ogromno pridobil na hitrosti, kar se še sam ne more načuditi. BRAVO!
Vsaka čast mlademu Petru in seveda tudi vsem ostalim, ki so bili kmalu za njim. In hčerki Sindis, ki me je našišala za 15 minut. In seveda tudi vsem ostalim, ki smo prišli "malo bolj kasno".

Organizator se je kot že ničkolikokrat potrudil 1000%, tako, da nimamo besed. Okrepčevalnice, na vrhu vse sladke dobrote, v dolini nagrade, ki jih kje drugod lahko samo sanjaš, sadja v izobilju, dobro zelje s klobaso, pivo, sok...
HVALA, GRAPARJI, ZA TA DAN!

ALBUM

GORSKI TEKI NA KOJCO , OD 10.9.2007

 copy paste iz Tekaškega foruma, ker še nisem pisala bloga:

RAZDALJA 2,75 KM, VIŠINCEV 700M

Včasih je veljal ta tek kar za enega najtežjih na naših tleh.  

8. KOJCA 11.9.2005:

Na 600m višine, samemu Bogu za hrbtom, prideš v Orehek, kjer v vaškem domu zagledaš ob oknu več grozdja, kot so ga imeli za ponuditi na prireditvi Vipavska trgatev v Vipavi.( v bistvu ga v Vipavi sploh nismo opazili ). Plačaš štartnino in dobiš v dar lep dežnik in bon za hrano. Za po teku ti obljubijo še praktično nagrado. Pred štartom je na vrhu Kojce sijalo sonce, ki pa si je med potjo zaželelo sijati drugam in je nas, ta zadnje, ki smo po zdrsani, gladki progi prihajali v cilj, ki ga kar ni hotelo biti, kljub le 2,7km dolgi progi, dohitela nevihta. Pred štartom sem si mislila, le kaj bo teh slabih tri kilometre- to bom pa ja preživela. Ko pa se je začel ta hud vzpon po otroškem cilju, ko smo še v kilometru proge premagali skoraj 400m višine, sem se spraševala sama pri sebi: Le kako se mi noga noče vzdigniti niti za korak? Kar ni in ni hotela iti naprej? Saj še sama ne vem, kako sem cilj le zagledala in sem celo z nasmehom na obrazu skozi ciljno črto PRITEKLA. Zdaj lahko samo klobuk dol dam pred vsemi ta hitrimi tekači. Vsaka vam čast, vsem! Se bom trudila, da se vam vsaj malo približam. Glede na to, da dve, tri leta nazaj na tek nisem niti pomislila in da sem včeraj premagala Kojco, bo najbrž drugo leto že kaj bolje...
No, na cilju se je ravno ulilo in kar takoj me je začelo tresti. A, glej, iz vreče so potegnili volneno jopico, ki so mi jo posodili do vaškega doma... Še eno šilce in gremo v dolino. To je pa spet zgodba zase. Na poti sem se spraševala, če sem se morda nekaj časa nazaj tu vzpenjala...
V domu nas je čakala topla malica, polno sadja, vseh vrst pijače, odlična praktična nagrada...
Za popestritev smo stavili, kako visoko nas čaka obešen pršut. Sami smo ga zgrešili za 9 cm.
Rezultati so bili prej, kot bi si Timing Ljubljana sploh vse kable priključil, video posnetki za vsakega tekača, domov bomo po mailu prejeli vsi fotografije...
Ja, organizatorji te tekme, iskrena hvala za vse in bodite zgled tistim, ki se štejejo, da nekaj so. Mi pridemo drugo leto za sigurno!

9. KOJCA 12.9.2006:

V prekrasnem vremenu so organizatorji speljali težak, a lep tek na Kojco. Na vrhu prekrasen razgled.
Ko smo odhajali z vrha, sta se tudi z vrha dva ekstremna downhillarja spustila z biciklčki v dolino. Je bilo kaj za videti. Ali pa za zatisniti oči pred morebitnim padcem, ki ga pa k sreči najbrž ni bilo. Fanta, vsaka vam čast! Dosti si upata!
Teka se je udeležilo okoli 60 hribaželjnih. Proga je bila letos za spremembo suha, z odličnimi predpogoji za nov rekord, ki je tudi padel. BRAVO, SIMON ALIČ!
Sam sem svojega popravil za tri minute! Še leto dni treninga in če bo šlo tako naprej, bom še prvega kdaj prehitel!
Ni manjkalo prav ničesar, tudi natisnjeni rezultati za vse prisotne so iz "tiskarne" prišli zelo hitro! Čakanje na razglasitev nam je popestrila igra, samo podelitev pa prikupna igralka Barbara Cerar! Stavili smo tudi za nahrbtnik, ki pa je visel kar precej nižje kot smo mislili.
Tekli smo štrije člani, brez najmlajšega Patrika! Malo mi je prav nerodno, ker so nas organizatorji namesto nižje družinske štartnine, za katero smo prosili, če bi bila mogoča, dodatno obdarili s praktičnimi nagradami. Za vse skupaj hvala!
Drugo leto se spet vidimo!

10. KOJCA 10.9.2007:

Ojla, kaj ste še vsi tam gori? Se ne bo nihče javil?
Že vem, najbrž še vedno jeste torto velikanko, ki je bila namenjena za proslavitev okrogle obletnice. Imate srečo, da sva morala z ZZ topom hitro domov...
Organizator se je lepo potrudil in v krajih, prekrasnih krajih Bogu za hrbtom, izpeljal letos že deseti tek na navpično Kojco. Strm vzpon s še strmejšim spustom! Tega pa si res ne predstavljam, kako sem preživela pred tremi leti, ko sem se ob nevihti martrala gor in dol. Uf, je strmo!!
No, za zanimivost: oba z ZZ topom sva 9.9. prišla v cilj kot absolutno deveta, jaz pri ženskah, on pa pri moških. ZZ top je lanski čas izboljšal za dobro minuto, sama pa sem ga izboljšala za tri.
Spet je bilo vsega v izobilju, mladi organizatorji so se lepo potrudili.
Kdo pa je zadel cisterno na stavah?

11. KOJCA 14.9.2008:

Sama se na VEEEELIKO ŽALOST nisem mogla udeležiti tekme, ker se mi je začela liga v kegljanju. Pa mi je bilo prav fajn žal zaradi tega.
Sem pa zato v strminco poslala mojega ZiZiča in seveda vse tri mulace...

Vreme je hvala bogu zdržalo, najbolj sem se bala, da bi naš ta mali kar zdrsnil v dolino.. Ker počasi pa on ne zna...
Povzamem Zi Zi topovo poročilo:
- super navijači
- vremenske razmere so mu pribile čas dveh minut ( glede na lanski čas )
- sadja na pretek
- posnetki na platnu, že preden prideš v dolino, so le tu možni
- znižana štartnina za minibus Čuferjev
- lepe nagrade
- tudi dodatne, ki si si jo sam lahko izbral
- na podelitev niso čakali, ker se je deci zelo mudilo na ringlšpil na Vipavsko trgatev
- skratka, bilo je kot vedno--- SUPER
- obvezna prisotnost tudi next year
- upam, da tudi moja

Čestitke vsem, ki ste se spopadli s ta hujši strmino na primorskih tekih...
lp Valentina