Včasih še ni bilo raznih fb, ig, msn, ..., zato smo bili rekreativni tekači zelooo aktivni na Tekaškem forumu. In si tam povedali praktično vse.
Zato bom le skopirala in prilepila moje poročilo od tam. Takrat, leta 2006, nisem niti na TF še imela svoojega profila, zato sem si sposodila kar mojga ZZ topa in svojo prvo Črno prst opisala kar pri njemu.
Je pa prav na tem teku Peter Lamovec odtekel rekord proge 47:46, ki velja še danes! Še danes imam pred očmi Petra, kako skromno kima vsem, ki se tam čudimo in mu čestitamo, k je tko hitro šibal....
__________________________________________________________________________________
Danes se oglaša kar dobra polovica ZZ Topa, saj je že navsezgodaj moral odbrzeti na kolesarsko tekmo do Predmeje, ki se danes odvija v naših krajih.
Res ni besed, s katerimi bi lahko izrazili vso to lepoto in dobroto Baške Grape. G. župan Kemperle je izjavil, da se bo morala mladina kar potruditi, da bo Grapa živela naprej in se razvijala.
Toda: po srcu in po duši tako razvitih ljudi, kot so prav v Baški Grapi- te lahko iščemo! Saj smo fajn tudi mi, toda Graparji so res razred zase. In ker ima ZZ top korenine prav v Podbrdu, upam, da se je nekaj tega preneslo tudi na najine tri otroke.
No, to naj bo za uvod!
Zdaj pa k tekmi! Sama sem se tekmovanja udeležila prvič. Celo noč sem v mislih in sanjah premlevala, Bog ve, če bom na cilju v limitu.!? Kar po pravici povem, da če ne bi bilo za mano člana, najbrž GRS, ki je sledil zadnejmu tekmovalcu, ne vem, če bi ugledala vrh, kjer se ti odpre prekrasen pogled na Slovenijo in je v trenutku pozabljeno vse hudo. Pa mi je gospod zadnjo tretjino proge posodil palice, da sem nekako prišla do vrha in me cel čas bodril: še malo, še malo. Pa ni bilo nič še malo, kar konca ni hotelo biti. Pa vseeno nisem obupala in sem šla. In prišla. JUHU!!!
Ko sem pred petimi leti možu večkrat omenila, da bova začela tudi midva začela hoditi počasi v hribe, se je seveda vse končalo le pri pogovoru. Najprej sem morala iz 105 kg pristati na nižji kilaži, da se sedaj z užitkom lahko udeležujeva ne pohoda- tekmovanja na vrhove naših prelepih gora. Čeprav priznam, da res teče le moj mož, jaz bolj hitro hodim.
Na vrhu je moj mož pomotoma v glavi zamenjal številko vreče z opremo, tako da so brez potrebe iskali njegovo prtljago, ki je bila ves čas tam. Se opravičujemo za to zadrego! Najbrž je bil mož tako ponosen, da je kar za 16 minut izboljšal svoj čas prejšnjega teka, da so se mu številke malo zavrtele.
Je pa z rednim treningom res ogromno pridobil na hitrosti, kar se še sam ne more načuditi. BRAVO!
Vsaka čast mlademu Petru in seveda tudi vsem ostalim, ki so bili kmalu za njim. In hčerki Sindis, ki me je našišala za 15 minut. In seveda tudi vsem ostalim, ki smo prišli "malo bolj kasno".
Organizator se je kot že ničkolikokrat potrudil 1000%, tako, da nimamo besed. Okrepčevalnice, na vrhu vse sladke dobrote, v dolini nagrade, ki jih kje drugod lahko samo sanjaš, sadja v izobilju, dobro zelje s klobaso, pivo, sok...
HVALA, GRAPARJI, ZA TA DAN!
Ni komentarjev:
Objavite komentar