Ma, kedaj sem se jast zadnji bot peljala szi vlakom? Bwo? Niti buh ne vej tega, k je že tolk dolgu nazaj. Ko so bili otroci mičkeni, alora vsaj 25 let nazaj.
In včeri meni na vrat na nos pade ideja, da greva z vlakom do Bleda? Moj me mal čudnu gleda, ma, prow proti ni bil in je reku: pej pejmo.
Hitro vse počekiram. Po novem je skor vse povezano s spletnim nakupom, a v Novi Gorici na blagajni je delala tudi zelo prijazna mladenka in karte sem kupila kar tam. Povratne?
Ja.
A to lahko kadarkoli nazaj? ( ker, kdo pa ve, kaj si zmislijo)
Ja, v današnjem dnevu kadarkoli.
V redu. Povratno. Za enega košta 11,20 evrčkov. Za vikend je karta cenejša za 30 % . Fajn. Sem pa pomislila na to, kako dokažeš na vlaku prometniku s telefonom, da si kupil na spletu karto, kajti skor vso pot ni bilo signala na vlaku? Bwo... Raje drž ga, kot lov ga, hihi.
Lep, nov, klimatiziran e vlak nas je ob 9.00 popeljal proti Bledu. 
Glih dve urce sva brezskrbno sedela v skoraj praznem vlaku in skozi okno občudovala naravo. Navpične senožete, v nulo skrbno pokošene. Pr mej duš, da najbrž kosca zvežejo na vrv, da se ne prekucne. Skozi ogromno tunelov, skozi prelepo Baško grapo, kamor je moj kot otrok redno hodil z očetom pomagat čebelarit. Mimo postaj, kjer še vedno vidiš vse po starem. Lepo.
S postaje na Bledu se spustiš po stopnicah in tik tak si že pri Veslaškem centru.
Greva v krog. Na levo, al na desno? Bejžva na desno. Malo tudi podoživljat tekme, katerih smo se udeleževali. Moj v teku, jast v hitri hoji. Ne bom pozabila, kako sem enkrat dihala za ovratnik Avstrijki Moniki Schwarc ( al Schwants?) in nekaj sto metrov pred ciljem že šla mimo nje, hihi, ko ona ( sem ji prečitala na obrazu, ko me je pogledala): " Wass??? Du??? Ah, nein... " in je morala stisnit na gas, da je zmagala. No, sej je bla boljša od mene.
Prav kmalu zagledam, da kar nekaj ljudi hiti čez cesto...
Kam? Na Ojstrico. A, tuki se gre? Greva končno na Ojstrico, saj je samo 20 minut do tja. Kar lep vzponček, ki te na vrhu nagradi s prekrasnim razgledom na Bled.
Na vrhu ogromno turistov prav zares z vseh vetrov. Se mi je na momente zdelo, da sva midva edina Slovenca na Bledu ta dan?
Sem hotla še na Malo osojnico, kamor je baje še lepše, a sva pustila za drugič.
Okoli jezera ogromno turistov, pa vendar ni bilo prav zagiftano. Se je dalo kar lepo hodit.
Prideva okoli, se greva vreč v jezero in malo zaplavat.
Jezero zelo toplo. Kar pretoplo, za moje pojme.
Malo se posončiva in nekaj pred dvejo že mahava jezeru v slovo in hodiva nazaj na železniško postajo.
Vlak nas je ob 14.30 peljal le do Bohinjske Bistrice. Tam sva morala skoraj urco počakat na drug vlak. Zato sva na hitrco odhitela pogledat do smučišča Kobla, kamor se je moj kot mulc hodil škijat.
No,ta drugi vlak je bil še iz starega testa, hihi in v njem kar prevroče. Smo imeli vsi okna odprta, a le dokler se nad nami vse do Nove Gorice ni izlival utrgan oblak. Marička, kolk je padalo. Pr nas v Dobravljah pa niti kaplje....
Lep dan... Z vlakom pa še kdaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar