Vsake tolk me prime, da grem na isti hrib po neki drugi poti. In na Slavnik iz Materije čez Povžane še nisem šla. Pa ga mal osvajam v tej smeri. :)) Najprej ni bil glih kaj preveč ZA, ma se je vendarle omehčal. No, bem, pej pejva. Sam, da se ne bova zgubljala....
Ker na novih poteh sem pa jast vele strokovnjak za kej tazga:))
Ne, ne, sem vrgla sled na gugl map, pa še na Hribih piše, da je pocahnana v nulo.
Parkirava v Materiji pri vrtcu, se uštimava in pejva čez cesto v luštno vas ( s kar nekaj praznimi hišami?) Povžane.
Ker je pot malo daljša do Slavnika, seveda nikjer žive duše.
Sama midva, s petjem ptičkov in sončkom obsijana. Je pa pot tip top za tekače in pa tudi kolesarje. Saj hodiš-tejkaš-kolesariš malodane vso pot po širokem makedamskem kolovozu.
Tokrat moram za zanimivost omenit kal, v katerem je regljalo na tisoče-miljone? žab. Nisem še videla kaj takega. Po mojem so mejle žabe prostorsko stisko tam notr, hihi. Zagiftano je blo.
In seveda tudi to, da je pot res lepo ves čas označena. In kar nekaj kilometrov naju na obeh straneh poti obdaja kulisa rumenega drena. Poleti pridem nazaj. Za ziher. Ponj.
Po planini Jegno se šele začne en tak, malo bolj zmeren vzpon do vrha Slavnika.
.jpg)
Zares v ( za naju) počasnem tempu sva na vrhu Slavnika po osmih kilometrih v urci in 40 minut. Na tabli je pisalo 2h30min do vrha. ma res ne vem, kolk počasi je treba za ta cajt? Bem, važno da se pride.:)
V koči spijeva čajček in se raje pršparava glede hrane. Zakaj? Ja, ker jast res ne morem reč NE šamšniti in baklavi v Izolski slaščičarni pri Ekremu. Nostalgija. Ma, mljask nostalgija.
Pejva nazaj. S Slavnika po prekrasni gozdni poti, skozi bukov gozd, po preprogi bukovega listja. Drugič grem glih kontra. Gor po tej, dol po uni.
15,4 km in 600 višincev. Še v Izolo na sprehod do slaščičarne in nazaj. Mimo prekrasnega tepiha z marjeticami:
Še tu rata skoraj 5km .
Skupaj 20km za same dobre stvari - vredne "grejha". Naj traja!
GPS STRAVA SLAVNIK
Ni komentarjev:
Objavite komentar