Ja, če bi pa na tako lep vikend ostala doma, pa mi še Jejzus najbrž ne bi odpustu, hihi. Prekrasno jutro in napovedan lep sončen dan me je kar postavil pred dejstvo, da danes pa nekaj daljšega po sončku. In to je? Ja, kaj drugega, kot UTVV po stari varianti. Ki se je ne naveličam ever. ( hihi, grem preveč poredko, da bi se jo, pa, k sem si rekla, da mora past vsaj en bot na leto, a kršim to pravilo)
Ker sonček izpod nanoške planote pod Gradiščem pozimi vstane dokaj kasno, se nama ni preveč mudilo. Nekaj pred deveto na parkingu pod Gradiško turo še ni bilo hudega pločevine, je bilo pa zato ob povratku konkretno vse zalimano z njo.
Pa pejva. Najprej seveda proti Sv. Miklavu. In kaj kmalu naju pozdravi prvi žarek.
Seveda se pri cerkvici Sv. Miklava, do katere je 2 km, obvezno vpišem, tudi v na novo zaživelo aplikacijo Planinc. ( joj, jast sem stara, vem, ma, meni je vse v app premičkano napisano??? - kdo bi se me usmilil z večjimi črkami? :))
Sledi 2,5 km malodane ravnine do korita in še 2,5km do ex Eko koče, sedaj se mi zdi, da se zopet imenuje Lovska koča Nanos.
Ustaviva se le za škljoc na srčku, pozdrav oskrbniku in šibanac dalje.
Sva kar hitela, da čimprej prideva iz gozda na plano, uživat sončne trenutke.
Prvič se za minutko ustaviva pod Sv. Hieronimom. Vsak en požirek enerđi drinka.
Globok vdih in zagrizeva v meni na tej poti najhujši klančič.
Pri križišču, ki pripelje iz Razdrtega, se po novem ne odpravljam po kamniti poti, ampak jo mahnem na travnato stezo, ki pa je seveda navpična. In da bojo škrge komplet dejlale, se iz ceste, ko prideš nanjo, namesto proti Vojkovi koči odpraviva ( prvič) po zahodni strani na Grmado. O strmini ne bi, hihi. Ma, ko si na vrhu, pa... mljask:)) .
Ja, in seveda ne smem pozabit omenit miljavžnt lepih pomladnih rožic:
Po 12 km opravljene poti sva na vrhu. Lepo vreme je privabilo res veliko pohodnikov. Spijeva čaj (sem na alko postu do velike noči) in da se ne ohladiva preveč, jo mahneva dalje. Še 7 km do Abrama. Pri Abramu pa si na vrtu le privoščiva prvi obrok.
Še zadnjih 7 km, seveda zavijeva tudi na moj bivši Plaz po krasen razgled
in že sva nazaj v Kampu Tura.
Dobrih 26 km mi je namerila vejkarca in 1250m višincev za pet ur in tričetrt dejla:)) Bravo jast. Ups, midva! Aja, še to, v aplikacijo Planinc sem pocahnala 14 vpisov.
Nedelja. Še en krasen dan. Mojmu se ne da, se pa da meni, hihi.
In kaj čem boljšega, kot na Čaven od doma. Še prej pa seveda na Malo goro, kjer Kamenjci vse žene za praznik vabijo po šopek zvončkov.
Nekaj pred deveto jo mahnem od doma. Glede tekočine imam vse zrihtano, zato v mojo boršetko za okoli pasu dam le nekaj žele bombončkov. Pijača pa bo na Skrlanki iz zvirka, na Mali gori in na Čavnu, za nazaj pa spet na zvirku. Saj, če ni vročine, sem jast itaq en čudak in tekočine kar ne nucam. Vem, ni prav, ja...
Pod vrhom Skrlanke srečam Jano Bratina, ki se že vrača s treninga. Pridna.
In malo pod požarno Gregorja Vodopivca (ex šef teka na Malo goro - ki ga ni več, smrk, smrk:(( ), ki se tudi že vrača domov. Par besed. In šibaj, mati, dalje.
Hihi, na momente med dolgo potjo, ko ni nikjer žive duše, vendarle pomislim na kako živalco (medota), če bi se meni slučajno od kje prikazal, a jast imam v moji butarci nekako zabetonirano, da če sem na meni poznani poti, da medota ne bo!!! Ker sem jast tam!!! Hihi.
A, če pa se slučajno znajdem kje v kakem brezpotju, da ne vem, kje sem, a, pole pej pride pol slovenske populacije medotov direkt k meni. Takoj so tam, hihi.
Od požarne dalje sledi 1,5 km vertikale, ki jo kar lepo prediham, vmes prehitim tri dame in že sem na Mali gori. Vsako damo pričaka dobrodošlica: šopek zvončkov in čokolatinček. Hvala.
Malo bla, bla, bla, en čajček in gremo naprej. Do Čavna. Na Čavnu vse polno. Prisedem k mladini, če mi dovolijo? Ja. In si privoščim dobro jotko. Tudi na Čavnu se izkažejo in vsaki dami podarijo lepo vrtnico. Hvala.
Pejmo domov. Nazaj sem šla nad Malo goro do lovske koče in po požarni nazaj proti Kamnjam oz. Skriljam. Spet mimo Skrlanke na požirek vode in čez dobre 4 km sem doma.
18 dobrih km, 1200 višincev in 4 urce četrt miganja. Ma, sm dobra:)).
Moj je med tem časom spekel v krušni peči super kruh in ne nobenmu pravt, ma, jast sem zmazala sama en cel hlebček - ma, kej hlebček - hlebec bo bolj pravilno rečeno:)). Mljask.
Tako, to je bil moj super AFŽ vikend. Lohk še takih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar