Namesto v soboto sva šla v nedeljo in se izognila vsej gužvi na cesti. No, sevejde mora it nejki narobe in sicer teta guglica ne ve, da je cesta proti Ambrožu popolnoma zaprta in je blo treba drugam...in sevejde je mobi moral glih takrat zaštrajkat in nas peljat nekam čist v drugo smer??? O, đizs... No, pole, ko sva bla že hudo na drugi strani proč od Krvavca, sva seveda obrnila in nekako le prišla do ceste, ki pelje k Ambrožu... ne me prašat, kako...
Parking na Planini Jezerca je bil presenetljivo dokaj prazen. Sva pa prehitela med potjo en tavžent kolesarjev, k so se martrali ( no, eni mal manj:)) priti do vrha.
Plačava parkirnino 5 evrčkov in od zadnjič, ko smo bli tuki, to je dve leti nazaj, se je zadevšna tolk popravla, da so celo en dixi dali ( k sem se takrat mal p..., da bi pr tolk prometa in parkirnini vsaj en sekretko dali na voljo). Bravo!
In pejva. V travnat hrib. Sonček je sijal in tudi kar lepo grel. Ni blo glih občutka, da smo na 1500m.
Pejva dalje.
Letos me Jež za gvišno ne vidi. In sploh, zarad 500 metrov krajše poti da bi jast riskirala moj lajf in vsa posrana tam šla? Ne, hvala!
Tako sva jo mahnila po isti nazaj, si še enkrat v self service privoščila eno pjačko ( plačaš po svoji vesti) in se na koncu ustavila na Planšariji Pr Florjan, kjer sva jedla odlične žgance s kislim mlekom in super golaž.
In kakšne surfinije :
Sonce me je kar malčk oparilo, no, ni blo hudga. Za zdržat.
Lep dan, poln vsega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar