Na Nanos grem zares rada. Vzpon mi je tak lahek, enakomeren, razen mimo sv. Hieronima, ko je treba mal bolj podihat, ampak ga je še kar hitro konc. In skoraj vso pot se lahko napajaš s krasnimi razgledi...
Sem mislila, da bom šla ta vikend na Učko, po kateri hrepenim že stu lejt, ma, mojga boli noga in si ne upa kaj preveč..., sama pa...ma, ja, sej bi šla...a, zgleda, da si ne upam dovolj. Sploh pa ne tja, kjer nič ne poznam...
Dan so obljubljali lep in spomladi je res lepo hodit po Nanoški planoti, ko ni še hude vročine.
Parkirava pri koritu. Nikjer nobenga. Mene sevejde takoj zanese, da bi dala moj tempo gas, ma, sem morala zategnit ročno. In sva šla lepo prav turistično.
V koritu spet teče voda ( jo kar nekaj časa ni bilo). Smeti najbrž še vedno hodi en gospod pobirat iz Podnanosa, kajti v koritu je bila celo samo ena odvržena embalaža energijske ploščice. Grrrrrr.
Ko sva prišla do Eko koče, je ravno pripeljal avtobus. Planinci so se odpravili proti Abramu.
No, midva pa greva proti Vojkovi koči. Sončka ni bilo, a tudi vetra ne in je bilo čist luštno.
Po dobrih sedmih kilometrih sva že stala ob anteni.
No, tu pa je malo vleklo in en padalec je poskušal poleteti, a mu najbrž ni uspelo, saj se je veter kar mešal...
Nisem čakala, da bi videla.
V gozdu okoli koče so ljudje nabirali čemaž. Malo pogledam po čemaževi preprogi in vidim, da je dobesedno povsod vmes tudi čmerika... O, srčno upam, da so nabirali posamezne liste in jih ni zaneslo, da kar žanjejo vse skupaj....
V bivalnem kontejnerju, kjer sedaj strežejo hrano in pijačo, sem se mal pozanimala, kdaj jo bojo odprli in odgovor je bil, da septembra. Pa, da vidimo, če bo res tako...
Pojedla sva odlično joto, še malo posedela in se odpravila nazaj. Sončka še vedno ni bilo.
Nazaj sva šla kar po cesti in na travnikih je polhno rožic. Celo narcise so se naselile...s pomočjo ptičkov...Tudi velikonočnic je kar polno.
.jpg)
V Eko koči sva še popila eno pijačko in šla počasi nazaj do avta. In glih, ko prideva do avta, priteče po cesti dol Aleš Bajc. Ja, kdo pej... ta ima abonma na tej poti, hihi. No, kar naj ga ima. Mu ga zares privoščim. Kolkor vsega je dal že skozi...
Pa mal klepetamo in pove, da bo probal na UTVV na 100 milj. Halo???? Jast si še na 60km ne upam...., želim pa ja. In tle se konča. Nimam jajc, zgleda.:)) SREČNO, Aleš!
Ni komentarjev:
Objavite komentar