Nucam vavčer? Ne,...grem brez njega. Če nas je 2 miljona in če ga hočemo ponucat do novga leta, nas mora bit vsak dan do konca leta na dopustu več kot 11.000. Zdej pa govorijo, da ga jih je ŽE par sto ponucalo... kar neki... Kdaj pridemo vsi na vrsto?
Že dolgo nisva bila na Nanosu z Razdrtega. Ja, ma, kej bo to, se če dejlat mal premal...., greva pole še na Slavnik. Ja, ma, če sem že tle, se grem za piko na i pa še vržt u murje...
Se voziva proti Razdrtemu, rahel dežek. A, sej bo gejnalo... Ma, ni.
Vso pot do vrha. Sej, mal tuširanja je že pašalo, sam, jast sem imela stalno očala za brisat. In bilo je kar zelo zdrsljivo. Zato je treba še tolk bolj ahtat vsak korak.
Dol seveda naokoli, me ne spraviš po strmi dol, niti če je suh teren.
V avto in v Podgorje.
Gas na Slavnik, poln lepih rožic. Dež je gejnal, ma vlage v zraku za izvoz.
Na vrhu je bil kar neki popoln mir. Brezvetrje. Folka zelo malo. Tišina. Kolk lepo.
Zdej že malo lačna sva šla seveda v kočo na papico. Mmmm, njami.
Sita in napita se spustiva nazaj v Podgorje in zapeljeva še do Ankaranskega kampa, kjer se za piko na i vrževa v toplo murje. Še sonček je začel sijat.
Perfekt day. Fruštk Nanos, kosilo Slavnik, popoldanska malca murje, večerja domače kumare in tortilja. Kej čem bulšga...
14 km, 1200 višincu za oba hribčka...
NANOS IN SLAVNIK GPS ( ravna črta je vožnja do točke do točke)
Ni komentarjev:
Objavite komentar