No, velika noč bo ta pravi datum. Seveda ne bomo hodili tja gor samo na obisk, ampak bo treba združit prijetno s koristnim in skupaj obdelat kak hribček.
Sv. Lovrenc mi že dolgo leži na duši... vsi pravijo, kako lepo je tam zgori, kako lepi razgledi... alora, se je treba it prepričat, če vse to drži:))
Avto parkiramo nad vasjo Gorenje. Gužve ni glih blo.:))
Prižgemo vse tehnikalije in že klepetamo med rahlim vzponom po cesti. Čez nekaj časa zavijemo na levo, na stezo
in Lovrenc se zdi kar blizu.
A ni čisto res tako. Vzpon je kar trajajoč in niti ne lahek. A ravno, ko se začneš spraševat, le kdaj, pr oštji, bo vrh, te misli ubogajo. :))
Pa smo!
Krasno! Razgledi! Wow! Triglav, Grinta, Nanos, Učka, Snežnik, Čaven... ma vse...
Iz vseh ust obljube, da sem pa še pridemo. Malo popijemo, malček popapcamo in se spustimo še do cerkvice.
O, za nazaj pa poslikam čimveč rožic, ki sem jih že za gor občudovala....
Joj, koliko lepih rožic. In smukuc...
In čemaža! A, ne samga... vmes hinavi tudi strupena čmerika, ki jo pa, upam da, vsi prepoznajo, saj ima res čisto drugačne liste.
Poti znese glih za 6 kilometrčkov.
In če smo že v bližini, se zapeljimo še do Predjamskega gradu, kajti tam pa res ne pomnim, kdaj sem bila nazadnje.
Turistov kar veliko. Prevladujejo pa vzhodnjaki, ki ti poleg poševnih učk, dajo vedet, da so oni, tudi s tistimi "nagobčniki" na ustih.
Bem, vsaj, ko se slikaste, si dejte snet to dol, ja, buh, no...
No, smeha na ta račun ni zmanjkalo...
No, za piko na I pa bejžmo še na Pečno Reber, ki je pa prav blizu novga stanovanja... da malo jast počekiram, kako tekajo uni, k dajejo vsak dan na Stravi pot gor:))
Pravzaprav smo hotli gor tudi neki konkretnega pojest, pa na žalost hrane ne strežejo več. Škoda. Pa tako lepo je bilo sedet na terasi, se martinčkat in gledat na Postojno. No, nas je pa oskrbnik obdaril s pirhi.
Bejžmo še pozvonit na zvon želja ( upam, da se mi uresniči)
V glavnem, če veste, da bo dan lep, res priporočam Sv. Lovrenc.
Tudi jaz imam tega Lovrenca v planu. Bo treba it, ni kej :)
OdgovoriIzbriši