Saj vem, da se bom ponavljala, ampak če je tako, je pač tako. Še enkrat znova smo se vsi udeleženci počutili kot da smo na ohceti. Postreženi iz vseh smeri v vse smeri, da bomo ja domov odšli s polno mero zadovoljstva.
Pri prijavi smo prejeli lepe brisače, v cilju smo bili postreženi s svojo pijačo in čokolado, plus kar je bilo na mizi.
Na domačiji Pr Bizarjevih pa spet stojnica s sadjem in pijačo ter super domačim sadnim jogurtom. Vsak tekmovalec si je izžrebal praktično nagrado. Za malico odlična pašta.
Čeprav sem se 4 km dolge s 400 metrov višincev tekme udeležila tekmovalno netekmovalno, sem morala na stopničke, kajti v moji kategoriji smo bile samo tri.
Tudi moj je bil po sto letih tretji v kategoriji. Pa ravno danes, ko mu koleno ni pustilo glih ne vem kakega tekaško hitrostnega presežka.
Tako, da sva domov pripeljala kar dva matuca. V naši vitrini jih je sedaj že 11 !
V glavnem vse in še več - SUPER!
In le zakaj bi se branila ob tako dobrih ljudeh in ob vsem tako dobrem spet priti? Se ne bom!
Če bo le zdravje dalo, se vidimo naslednje leto. Na mojem 11-em.
Hvala, dragi domačini, za lepo podeljeno priznanje za 10 vzponov.
Ne vem, če je še kje kaka tekma, kamor sem jast 10 botov tekmovala. Najbrž da ne. Vem pa, da je v Zadlogu tekma, kamor bom še šla.
In ni nas malo, ki letos praznujemo ta deseto:
HVALA !
p.s In en velik BRAVO vsem otročkom, ki jih ni bilo malo!
FOTO - z zasilnimi rezultati članov
Ni komentarjev:
Objavite komentar