Od doma do doma naokoli: Dobravlje-V.Žablje-Vrtovče-Školj-Tibot-Ostri Vrh-Gaberje-Erzelj-Tabor-Planina-Tevče-Uhanje-V.Žablje-Dobravlje

V petek  je bil na vipavskem prekrasen dan. Moj je bil že fraj, zato bi  bil greh dneva ne izkoristit. Za ga pojest z veliko žlico.

Našmu ta malmu, k ima itak "ogromno dela " za šolo, se ni ljubilo iti z nama, torej hitro kosilo zrihtamo zanj, v ruzak dve majci za preoblečt, par bombonov, čokoladico, majhno flaško vode in bejžmo.

Najprej na moj Školj, pole pa proti vzhodu. Sonček je sijal, enga oblačka ni bilo na nebu. Je pa pihal veter, tako, da vročine ni bilo čutit. Sem imela mojo sto let staro bundo na sebi, ki je ne vržem proč, dokler mi ne bo razpadla. Ma, ne vem, če sploh bo razpadla, zakaj, ta bunda je pa res že dala nekaj skozi. Sigurno je stara več kot 30 let. Dala mi jo je kolegica, ko so jo že njeni strici in tete, pa še vsi njeni otroci ponosili. In še sama jo že 10 let gulim. V njej mi je vedno super. Če zebe, me greje, če je vroče, v njej kar ni hudga, če piha, se pot sproti suši, če pada dež, zdrži kar nekaj časa..., res super. Ma, če pa bundo pogledaš od blizu??? Se ti gvišno zasmilim. Kdo takoj pomisli, če sem jo kakemu klošarju ukradla.:) Sprana v nulo, potrgana od robide na sto krajih, rokavi pošiti, ... ( ojej, ma, zdej ko to pišem, se mi zdi, kot da sem en bot to že napisala? :))

Bem, zadosti o modi. Bejžmo po poti naprej. Torej, korakala sva proti novim destinacijam. Najprej v Lisjake, nad njimi je bil na vrsti hrib Tibot.
Po poti sva že opazila oznake za UTVV, ki je bila naslednji dan v kolesarski izvedbi. O tem, da so bile na enem mestu v križišču prestavljene na drugo pot, nimam besed. Res ne vem, kaj ima od tega tisti, ki jih je prestavil. Ker sem vedela, kam je treba, sem jih seveda premaknila nazaj na pravo mesto.

                                     VRH TIBOT - 392m
Iz Tibota sva se po robu odpravila proti Ostremu vrhu. to je temu, kamor tečemo na zadnjem oz. prvem PGT teku. Vendar, nikoli čez vrh, ker že prej naredimo obvoz nazaj v dolino. Tako, da tokrat prvič prav zares na vrhu.

                                 OSTRI VRH - 422m ---V dolini vas Gaberje

Kam pa naprej? Ja, na vrh Tabora, na cilj, da vsaj enkrat tudi nekaj vidiva. Spustiva se v Gaberje

                               Tam, na unem vrhu sva bila pol urce nazaj....

in po tekaški naprej proti vrhu Tabor. Spotoma sem še metulje za našo biologinjo Sindis lovila v fotomobitel.

So me kar razjezili, tevi metulji. Najprej se lepo nastavijo in glih, ko bi rad škljocnil, zletijo. Grrrrr. Ma, ene štiri vrste sem pa le uspela dokumentirat. :)

Pot do Tabora je res zanimiva. Ima kar nekaj znamenitosti, ki so zares vredne ogleda. Tik pod vrhom Tabora sva si v izviru Pod  Pajšto  natočila v flaško nove, dobre vode.

                              TABOR -423m- cerkev sv. Lovrenca.

Na vrhu sva se naužila razgledov :

                                                  NANOS

                                                  GORA

                                                   GOLAKI, ČAVEN,KUCELJ

Cerkev sv. Mihaela je stara že častitljivih 600 let. V 14. stoletju so Oglejski patriarhi imeli na vrhu Tabora grad.

Spustiva se proti Erzelju in jo mahneva naprej proti Planini.
Se seveda ustavila ob vsaki zanimivosti:

                                                Klematis

     Na vrhu Planine sem se  seveda morala  malo naježit od pogledu čez,  na mojga bivšega:

                       Malo pa še zahrepenim po mojem bivšem... :) Plaz-528m

Na Planini, ki je od mojega kraja oddaljena en dober pogled :), v svojem življenju še sploh nisem bila. No, sem jo pa tokrat prehodila. Z užitkom. Je pa raztegnjena kot kača.

Iz Planine sva se spustila proti Tevčam na Uhanje in ob reki Vipavi v Velike Žablje ter nazaj domov v Dobravlje.

Za najino izletniško pot sva potrebovala 7 ur. Dolžina je okoli 27 kilometrov. Sva pa, kljub temu, da sva špancirala zgolj po grićkih, zmazala okoli 1000 višincev.
Lepo je bilo. Naslednjič, ko bo lep dan,  pa je na vrsti zahodna stran mojega ta novga. :)