naprej grizla kolena do Kuclja, na Čaven, se na Čavnu na hitro malo ojačala s čajem in jo mahnila mimo Skrilj domov v Dobravlje. Aja, in še prej sva šla na severno stran pogledat, če čemaž ni pod snegom. In prav na vrhu bržince res ni bil.
In to je bil špancir, dolg skoraj 7ur! In ko me vsaj koleno ne bi nekaj zezalo.... Gr....
Doma sem potem na hitrco prepakirala kalčke in pirine otrobe v manjše vrečke, čemaž smo spravili v kozarčke.
Moj pa se je še zrajtal, da bo pa danes zjutraj vseeno vstal malo prej in spekel eno rundo kruha.
No, ja.... saj ostalo pa nič ne bo....
Zjutraj, ko sem jast vstala, je seveda že vse dišalo po njami kruhu.
Vse spakiramo v pežojčka in šibamo proti Gradišču.
V dvorani naštimam vse, da si lahko vsak vzame, kar si hoče in že se je treba malo ogrevat. Edino kruh sem pa le imela na varnem v avtu in ga dala tem, ki ga zadnjič niso dobili. Tako, da počasi pridejo vsi na vrsto.
Sem pa tja kaka kaplja dežja nekaj plaši.
Številka tekačev je bila okoli 100, kar ni slabo. Je pa prav zares žalostno, da je tek organiziran tudi za mladino, te pa ni. :(
No, ko smo začeli, je dežek že kar lepo padal in nas sproti frišal. Seveda sem si morala spet sneti očala, da navijačev nisem prepoznala niti pod razno.... edino Žontarja sem slišala pod vrhom, da sem vedela da je on.
Moj dir je bil kar dober. Sploh, ko vidiš druge pred seboj, ki jih drugače ne. No, to se zdaj mal čudno bere, ko pišem, da pa navijačev nisem vidla. Tekače pred mano pa ja? Ja, tekače kar že čutim, slišim njih dih, njih način teka, hoje,.... pa že vem, kdo je, brez da ga vidim.
Sem pa na mojem bivšem, kjer vem za vsak kamenčič, kam stopit, dva bota padla na dolgo in široko. Kaj se mi je moj bivši maščeval, ker sem ga zapustila, al kaj? Hihi.
Za cilj, ki je prišel zares kar nekako iznenada, bi morda v prihodnje res lahko postavili eno tablo 100 ali 200 m prej, da se le ta bliža.
Ker je padalo, smo se vsi kaj hitro odpravili nazaj v dolino.
Letos smo imeli malico na Turistični kmetiji Ferjančič, kjer nas je postregla sama vipavska vinska kraljica Nataša Ferjančič.
Odlična jota z odlično klobaso ( to je moj rekel in sem seveda morala košček poskusit, če je res,...in je blo res).
Še kozarček dobrega rdečega in že je na vrsti žrebanje nagrad in podelitev.
Ker sem bila četrta!( to pomeni zadnja, ma ne okol govort...!), sem si drznila stopit poleg moje ta preveč hitre trojice:
Škoda, ker je vreme malo pokvarilo vse skupaj, a mi se ne damo.
Vztrajamo! Med fejst ljudmi, za fejst vzdušje, za fejst rezultate, za fejst spomine....
Ni komentarjev:
Objavite komentar