Alora, tradicija pravi, da je treba za 1.maj h nwogam v Trst. Po poteh naših non. Ma, ker je naši noni stoplo v hrbt, letos pohod odpade. Hehe, hecam se. Ta glavna dva organizatorja sta imela druge obveznosti in ....upam, da ni bil to izgovor za dokončen odpoklic pohoda? Bomo vidli drugu lejtu.:))
Ostanejo druge variante. Kam? Na tek na Slivnico? Mojga bolijo rebra. Alora, nič. Na čezmejni pohod prijateljstva? Po celmu Nanosu? Al greva končno prehodit Opatijsko riviero? Lani sva se sicer peljala skozi te kraje, ko sva šla iz Medveje na Učko in sem se ven iz avta samo na brzino čudila, le kje vsa ta folk parkira ob toliko hotelih? Ki se bajdvej še na novo gradijo? Pejmo mal peške počekirat mi to zadevšno..
Pot začuda popolnoma tekoča, na meji v Starodu niti enga avta, lepo. Pred Voloskom nisva šla z avtom naprej, ampak sva zavila levo na spodnjo cesto ( verjetno je bla to stara cesta) nazaj proti Reki. In kmalu, dober kilometer naprej, v Preluku, je tam opuščen kamp z ogromnim placom za parkiranje. Zaenkrat gratis. Parkirava, brisače in kopalke počakajo v avtu za finiš. Pejva. Najprej greva v kontra smer, da mojmu pokažem, kje ima vikend moja prjatlca, potem se obrneva
in lepo po pešpoti, do Voloskega sicer ob gl.cesti. Skozi lušten kraj Volosko
in v s pločevino nabito Opatijo. Sva šla nalašč po vrhnji tja, ob obali pa nazaj, da sem malo pofirbcala, kako se lohk stlači vsa ta pleh v en kraj. Namreč, pogledaš gor-hotel, dol-hotel, levo-hotel, desno-hotel...In, pazi to! Sezona se sploh še ni začela in je vse polhno? Najbrž se tuki sezona niti ne konča....? Ampak, za take hotele in plačevat parkinge ( cona C: 5€ / uro), da ne govorim o dragih pijačah, hrani....je trejba imeti polhno soldow. In zanimivo, koga vidiš v večini? Upokojence! K imajo mičkene penzjone! Ma, kdu bi zastopu...
No, sej jim prvoščim, da ne bo pomote. :))
Pred kakimi štirimi desetletji sem imela jast v Opatiji eno tako mini nesrečo z mojo bowhco. In po vsej sili sem si želela videt tisti ovinek, kje je to bilo...Ma, ga nisem našla...najbrž so kako hišo tam porušili, kajti bilo je tam res zelo ozko.
Kaj se je zgodilo? Se vozimo jast in moje dve prjatlce Janki in Branka z bowhco po Opatiji. Pridem v ovinek in čist na nežno oplazim (oz.on mene) avtobus. Glih tolk, da smo se čutli:))
Glih tam, v ovinku STOP ZA VSA PROMET! Pride ven iz busa šofer in krči name po nemški šprahi, kolk me bo to koštalo, naj dam kupončke, jast, šmrklja, s frišnim izpitom, vsa posrana, tam niti ne vem, če ga zastopim, kaj mi če povedat....
Kolona se štima v obe smeri.... ojej, poklicat policijo? Kaj nardit? Pa pride iz enga avta možakar in mi reče, naj grem naprej? "Ma, kako, zakaj?" Pa mi reče: " Ma, šalji ga bre u p...m..., šta ti cura ne vidiš, da je on na tvoji strani puta? " Jast pogledam v tla in vidim, da je bus res skor cel na moji cesti...
Ma, sej imš prow...pej bejžmo... In smo se odpeljale... Hehe. Za ne pozabit...
Pejmo nazaj na današnjo pot... Ja, hoteli lepi, sploh ta stari. imajo arhitekturni majstri kaj za gledat.
Hehe, ta je bla pa močna...možakar s fičkotom pred najdražjim hotelom:
Pešačiva do glavne plaže v Ičićih, tam popijeva kavo in zdaj pa čisto ob obali po peš poti nazaj. Krasna pot. Ne bom nakladala, kaj vse je tam... pejte in se užitkov najejte! :))
Mogoče sem pogrešala, glede na dolžino poti, kak pitnik več? Midva sva namreč na vsej poti videla le enega?
Mladina? Veste, kako smo včasih telefonirali? Tako! Ma, je blo tudi to drago!
In se ne smem niti spomnit, kako me je blo strah telefonirat...če bo en žeton zadosti, če se ne zmotim številke. če cajta ne zmanjka....Hgm....
Seveda pripada po zmazanih 17 km na koncu skokec v morje. Meni je bila voda super. Je pa vendarle le malokdo zaplaval. večina si je le noge frišala. Ma, meni je blo pa mljask!
Za domov bi se seveda lahko ustavila kje na kaki pici, a sva zaključila, da bo najina domača frtalja s srčnim zeljem in polhna skleda primotajo solatke z domačim kruhom iz krušne peči bolj njami kot pica...
Dej, vozi mal belj hitru domov, k sva lačna, nooo...
Super Živel 1 maj!!!
.jpg)
