V soboto sva pa mahnla po UTVV pisti od Legionarja. Ma, nisva začela na placu v Wajdušni, ampak ob izviru Hublja. Pa da vidimo...
Da se prisopiha na vrh Podrte gore, greš najprej po široki makadamski cesti in potem imaš kaka 2,5 km lepega, konkretnega vzpona. Meni se je dopadu. Ni se mi pa dopadlo prav nič ( sicer ob sevejde krasnih razgledih) potem skoraj 10 km po gori. Buhnedej pogledat v zrak, stalno gledat v tla in se vseglih spotikat ob vse mogoče na poti. No, meni osebno se pot ni dopadla. Zdej, kako je to všeč tekačem, k pa še laufajo, pa...bwo...
Šla sva samo do matere Gorjanke na Predmeji, potem pa dol mimo Podstudenca, kamor je v obzidani jami en lušten studenec...Nisem bla tle še nikoli. Še moj ne, k pa vse z biciklom po gori prečekira....
Ob koritu se napojiva vode in greva nazaj dol kar po stari cesti, k jo je vzel plaz. Tudi prvič, odkar je splazilo. Groza, kaj nardi narava....
RELIVE POSNETEK
Ni komentarjev:
Objavite komentar