JAST DO LETA 2003 IN JAST POTEM

MOJ PLANK - 4 MINUTE - VIDEO

MOJ 3000-i VZPON NA PLAZ- 104m -528m

nedelja, 17. februar 2019

FEBRUARSKA POLETNO ZIMSKA PROMENADA,17.2.2019

Dohtar mi je prepovedal napor. ( zaradi očesnega posega)

Ja, kako naj zdržim doma, če sem pa odvisnica od hoje...in še lepo, prekrasno vreme??? Bejžva na obalo - naš paseđato. Ta ne bo naporen.

Okej. Parkirava na Bonifiki.

In bejžva. Dan zares prekrasen. Moram pohvalit koprsko občino, da je na Bonifiki zares lepo poskrbljeno za vse, kar se rekreacije tiče. Za mlado in malo manj mlado. Trlo se je ljudi--- hihi, moje ostro očke je seveda opazilo, da je bila tam na igrišču za mladež večina tatotov...seveda, če so pa mamice kuhale nedeljsko kosilo:))

Ko prideva na peš pot proti Izoli, sem takoj vedela, da bo danes gužva... ne da bo,...je že bila...


Ne vem, zakaj vedno pozabim... a, pozimi do šic izza ovinka, ko prideš na izolski teritorij, nucaš za tisti kos poti malodane komplet zimsko opremo. Mene je zeblo ko pesa... s kapuco in rokavicami sem zmrzovala... ker tam sonca ni! Je zadi za hribom!
Za hvala lepa je še vleklo iz morja...in pr mej duš, da sem bla ko ledena kocka.

In pr vsem mrazu zagledam jast v morju bejbo, ki brezskrbno plava rikverc kot da je 45 stopinj?!!! Ma, keeejjjj?

Na poti se je res trlo ljudi. Še nikdar toliko, vsaj kar sem jast tam bluzila, ne...

Slišiš pa na poti med prehitevanjem tudi zares i svega i svačega... Ampak dobesedno. In doživiš tudi.... je bila grupca 10 Italijanov...z mladino vred. Blokirajo pot. Komlpet,...se ni dalo mimo.... mati na iphonu, wače enga v miru prižge, prjatu fotka morje..., še eden gleda v luft, otroci prosto po Prešernu... seveda z biciklčki blokirajo pot. In pazi zdej ! Mati mora prekinit buljenje v tulifon, zato da okrega otroka in mu pove, da so na poti, da ni cesta samo zanj! 
Ma, kej naj si človk misli, nej mi kdo razloži? Boga mati...

Aja, pa Ema je bila skor na vsakem koraku... hehe. Če pomislim... oba naslova pesmi iz finala sta nam dala fejst kost za glodat:  KAOS SEBI! 

Ne bi res raje ukinili te kuhne? Ker tokrat pa tudi sama ne morem mimo misli, da je bilo vse skupaj naštimano, da zmaga pofarbana Raiven, zraven pa dajo Zalo in Gašperja, ki naj ne bi imela šans. 
A, kaj ko folk sliši drugače... no, ne pri eni ne pri drugi ni blo glih kaj za slišat.... ampak, si bi upala skor stavit, da ker sta bila fant pa deklina vsaj malo bolj naravna in taka, kako naj rečem - lirična?..., je ljudstvo zato raje zanju glasovalo? 
In še izjava Lee? Tuki res neki smrdi...
Zadosti kaosa sebi!

V Izoli sem jo jast mahnila še do San Simona...moj se je pa šel martinčkat k svetilniku. 

    Ma, kej ste kje vidli mojo jahto? Jast ne... glih moja manjka, jebelacesta:))



Obrnem in grem nazaj...k mojmu. 

Po betulah je bila taka gužva, da ni blo šans dobit kje kak pošto za mal pojest in se sproti mal pomartinčkat...
 Alora,... bejžva nazaj v notranjost... na Burjo v Kozino,.... kjer pa je spet tako kruto, da moraš imeti prekleto srečo, da dobiš plac... no, ker pa je bilo že blizu štere popoldne,... sva le dobila eno mizo. 
In se založila za naprej in nazaj. Danes ne jem več. Res ne! 
Vseh 17,6 km sem nadoknadla ...najbrž sem šla še v minus...groza!
Ma, če je pa fina papca, nooo....



petek, 08. februar 2019

KULTURNO NA ČAVEN IZ KORAKA IN ŠE NA MOJGA - 8.2.2019

Sva se zmenla, da greva dans na Čaven. Sneg? Je al ga ni? Neee, ga je ziher pobralo....
Bem, pole ne nucam neč, lohk si dam tudi tričetrt pajkice na ret... če je pa že pomlad....

Štartava na Predmeji v koraku in že takoj piha za vse odnest... brrrr...zima... Bejžva mal bolj tempo, da se segrejeva...

In prav kmalu se lotijo ledene poti... Ma, keeeej??? Bem, sej ni hudga, najbrž.... No, če bi doma vedela, da bo tako, bi imela s sabo dereze... K sreči so bili komplet v ledu le kratki odseki. Ostalo se je po snegu kar lepo dalo stopicat s telovadnimi...

Ne vedoč, da je danes na Čavnu cela reč...kulturna proslava... prideva na vrh v gužvo. ( No, malo se mi je zdelo čudno na poti, zakaj tolk ljudi prehitevava?)



 K sreči sva dobila v koči en fraj plac, da sva v miru pojedla jotko in spila en pjač...
Nazaj pa je šlo več ali manj drseče...

Moj se je še zezal z mano, da pri takih letih, k jih imam, da bi me v dolino lahko samo aki peljal?
Ma, dej, wasu, jast sem še mlada... kakšen aki...?!!
Sem pa šla gor danes res z užitkom. Se mi je zdelo, da sem tik tak na vrhu.
STRAVA GPS

Ko sva prišla domov, dan prekrasen...Ma, čakte, kej, zdej naj bom jast doma? V tako lepem dnevu?
Ma, dej, wače, greva še na mojga? Ja, če gre on z mtb, jast pa peške za njim.... In sva šla. In spet mi je šlo super.

Zjutraj sem gledala iz Čavna na mojga, popoldne pa iz mojga na Čaven:

Če bi bla danes kaka tekma, bi tudi kakšnega Simona premagala, hihi...
Ma, če mi je pa šlo fajn, noooo:))

nedelja, 20. januar 2019

SPET PO VIPAVSKIH BRDIH, 20.1.2019

Prav nič mi ni žal, da sem se z mojim spokala in se  zjutraj obula v covate, oblekla bundo, vrgla v žep eno mičkeno čokoladco in jo mahnila proti soncu.
Zakaj sva spokana, sprašavaste?
Zato, ker se je za  vsako novo stvar, ki naj bi jo sprejeli, po njegovem treba usest za okroglo mizo, se o njej pomenit in sprejet sklepe... no, to velja samo, če si novitet ne izmišlja on..., če si jih mi. Če si jih pa on, je to kar uzakonjeno...ni treba nič debate.
In tako imava zdaj s Patrikom pod oknom nezaželjenega gosta - petelina, ki naju lepo že en teden od štirih naprej pridno prebuja,...da slučajno ne bi spali. Kot da že sosedovih pesov nimamo čez glavo...

Sej bo, sej bo,... bi rekla Ruth...

Sem šla kar po uni, k sem šla že en par nedelj nazaj... najprej do Sv. Petra,


na Brje,
                        Kej čem it levo al desno? Ajde, desno... no, pole sem vidla, da bi lohk šla tudi levo...je krog...


k Sv. Martinu.
                Mal pa me čudi, na kakšen način lohk zrasejo teve moderne, jast jim rečem kocke, v starem jedru---kjer je najbrž vse zaščiteno?


         Razgledi zaradi bele podlage še lepši kot zadnjič....

Tam sem vprašala eno bejbo, če pridem po eni poti, ki sem ji jo kazala, v Zavino... pa je rekla, da pridem skori v Branik, a če bom gledala, kje bo kaka pot šla v levo, bo tista ziher peljala v Zavino... Okej.

No, in seveda ni brez da jast ne zabluzim, ...pa prvi bot zavijem levo, pridem do zimovanja parcele za travarje. Sodi pripravljeni, zalivalniki naštimani,...sam še poletje mora prit...:)), od tod naprej robidovna - se vrnem.

Pole pridem na eno pot, res široko, agha, ta bo najbrž prava, hodim, hodim, pridem do enga potoka...u super... strugca celo zabetonirana, grem čez, naprej....nič... Ja, kej je zdej? Gledam levo, ni poti, gledam desno, še manj, gledam naravnost..samo požagano drevje.... grrr, zgleda, da je bla ta pot samo vlaka do sem...

Ah, mati, neč, bejži nazaj.... in ne zavijaj več ne levo ne desno, ker nimaš sreče...zabluziš za sto!!!
          Tuki, na vrhu tega hribčka, pa je  Lukovec... kamor tejkamo Štanjelski tek....

Končno zaslišim avtote, k se vozijo po dolini Branice. No zdej sem pa le na pravi poti.
Pridem na cesto, jo mahnem v Spodnjo Branico, zavijem levo po cesti na Zavino,
                   O, zdej končno vem, kje sem... ma, še na mojga pa skočim:))



Seveda mi je, ker sem tolk buljila v gps...če bi mi slučajno kako pot  pokazalo, kje sem..., ma, jok, brate, odpade!... takoj pod Školjem zmanjkalo baterije...
Tako, da je Stravi treba dodat še par km. Ker wana je kar ravno črto nardila od tam, k je krepnu mobi, pa do doma... ma, halo??? Jast nisem šla naglih, sem šla po wowinkih do doma:))
Petelinček lepo, lepo poje..kikiriki, kikiriki, kokokokoko...
RELIVE POSNETEK

STRAVA



nedelja, 13. januar 2019

KORITA - VOJKOVA KOČA - KORITA , 13.1.2019

Sva šla v vremenu jasnem zares po krasnem... Tudi po snegecu. No, nazaj po cesti bolj po ledeku... je kar drselo, k sonček ne seže do tjazadi...

Danes lahko rečem, da sem srečala daleč največ ljudi, odkar grem sem pa tja na Vojkovo...

In pazi!!!
Vsaj pet jih je blo, k so meni mahali, me pozdravljali,  jast pa ko wasu buljila, le kdo je zdaj to... In ko jih vsaj ne bi poznala...ma jih poznam... tekači D. Bavdek, S. Durn, njen oče, ena bejba iz sosednje vasi... ma, kar nejki... ne vem, zakaj ne prepoznam takoj....
Emšo? Nje mi rečt....


                                    POVŠTERČKI           


                 JEBELACESTA, KOLK SE STARAMO... KEJ ČIM NUCAT UN FOTOŠUTING? AH, KAR JE, JE...

     GOR SVA ŠLA POD CERKVIJO, NAZAJ PA NAD NJO PO CESTI


                     TRIGLAV JE BIL PA DANES RES LEP...

    MA, KEJ TA MOŽAKAR SLUČAJNO Z MANO HODI??? NEČ NOVGA, EDEN SPREDI, EDEN ZADI....

Strava je izmerila 14 dobrih...
RELIVE POSNETEK
GPS

nedelja, 06. januar 2019

PRELEPO PODOŽIVLJANJE TRAILA 3V, 6.1.2019

Dan krasen. Kam? Na zahodu bo zdržalo do konca.
Bejžva lumpi varianto lepo počasi.... da mal vidimo, kje smo tekmovali...
Parkirava na P v Solkanu in jo ucvreva po pisti 3V.

Na križišču sva se zanašala na vodo... ma, je ziiima, kaj naj zmrzne in vse poči????
                Moj tuki ne lula:)), ampak brska v "senci" po mobitu

Bem, sej midva zdrživa... vročine ni.

   Luka??? Dans sem se pa tudi jast usedla na klopco.:))

  OPOZORILO!!! V jarke dovoljeno le osebam, recimo da do moje okroglosti... Vse, kar je hujše, gre že težko skozi:))

 Na Škabrijelu sva srečala našo Ano, njenga fanta in prijatelja, ki pa so na vrh prišli szi profi bičikletami...


 Kukuc? Ana, Gašper, Boštjan?

Na spustu iz Škabrijela pa.... ne vem, če sem bila jast na tekmi, kajti, tako vratolomne spuste jast običajno prelazim po vseh štirih... tudi danes na par krajih.... Da sem jast onega dne dol laufala? Po teh strminah? Niti pod razno.... Tisto že nisem bla jast::))



Solkanski most od spodaj...mojstrovina, ki jo lahko le z odprtimi usti občuduješ....

Še vedno žejna sva se zapeljala do Kekca, kjer sva se na terasi martinčkala v krasnem sončku, eni birci in... brez gratiniranih palačink na Kekcu se ne gre domov!
Ta relive je pa lepo pogledat:
RELIVE

STRAVA GPX

ponedeljek, 31. december 2018

INVENTURA 2018

Ne vem zakaj ta leta tako hitro tečejo...
Se mi zdi, kot da sem par dni nazaj pisala inventuro za 2017, pa jo moram že za 2018...Halo???
Ma, ne sekunde, ko držim plank... se pa vlečejo ko jara kača...in kako rata pole tko hitro leto okoli? :))

No, pa dejmo.

Seveda se moj seštevek vseh vzponov na mojga srčnega najbolj obrestuje. Na vrhu Školja sem stala in se v bukvo podpisala 334 botov.


Tekem se nisem glih kaj preveč uradno udeleževala, sem sicer bla skori na vsaki poleg, a netekmovalno netekmovalno( torej brez prijave).
S prijavo in plačilom štartnine in rezerviranim zadnjim mestom :)) - torej tekmovalno netekmovalno,  sem se udeležila 5 tekem, vse v PGT ligi.
Čisto zares, torej tekmovalno tekmovalno ( da  sem sem pa tja tudi škrge upalila) pa sem se udeležila le treh. In na vseh treh sem bila prvič.
Prvič sem se udeležila Šurkovega teka na Ključ,
 X teka skozi jamo Dimnice in pa
Traila treh vrhov - lumpi varianto.
Vsi trije zelo lepo organizirani.
In na vseh treh sem stala na štengcah. Kategorija 50+, seveda...:))



Za moje gorske dvatisočake sem skoraj že obupala, da se letos ne bo zgodil nobeden...
Vedno je nekaj bilo vmes. Al služba, al tekme, enkrat žile, enkrat koleno, al slabo vreme, pa nevarnost neviht ( teh se še posebej bojim, grrrr) in tako se je zgodil moj prvi dvatisočak letos šele konec avgusta, ko sem prvič stala na Velikem vrhu ( 2088m).

 In ker je pole vreme le reklo: " Bem, mati, bejži še na enga....", sem čez dva dni dosegla še ( tudi prvič v življenju) Vrtačo (2180m).
In čez dva meseca v prekrasnem jesenskem dnevu še Storžič(2132m) in čez teden dni še klasični Krn (2244m).
Torej letos štirje....dva prvič v lajfu.



V rubriko prvič v življenju spada še...
pohod Poživimo mesti -VIVICITTA,
pohod po poteh naših non - PEŠ V TRST,  pohod iz Kamnika na VELIKO PLANINO, pa pohod na Slavnik iz Prešnice in včeraj iz Skadanščine ( pozabla mobi doma na mizi...ni dokazov:)), prvič tudi na Kucelj in Čaven iz Vrtovina ( ta je bil pa čista je...), morda sem še kjerga pozabla...?


Seveda so tu še klasični pohodi na Čaven, Golake, Nanos, Sabotin, Slavnik, pa po celi obali, pa šetnje okoli moje vasi, kjer poti res ne zmanjka.....

In tako se mi seštevek vseh kilometrov mojega pohodništva ustavi pri 4308 km.
Kar je rekord, odkar si vodim Tekaški dnevnik.
Ta je izračunal tudi, da sem za vse skupi ponucala 906 ur in šla v višino za 167,74 km.

Zadosti za letos!

Se vidimo v naslednjem. Srečno vsem!

sobota, 29. december 2018

SOLO PO VIPAVSKIH BRDIH, 29.12.2018

Ne obstajajo samo Goriška Brda, obstajajo tudi Vipavska Brda.

Moj danes dela, ta mali itak vleče dreto, dokler se da, dan prekrasen in jast naj bom doma? Ma, japajade....

Bem, na Čaven ne grem, ker je vse pomrznjeno, mal cvikam zaradi mojega kolena, da me kam ne spelje... ma, grem pa po Vipavskih Brdih en krogec...

Najprej se podam med vinogradi proti Brjam, jo mahnem po Oljčni poti

do Preserij, iz Preserij seveda na Sv. Martina.

Tu se moram pod mus ustavit in najest prekrasnih razgledov... res lepa je ta naša dežela. Če bi mi kdo šenkal hišo tu na Sv. Martinu, se je ne bi prav nič branila...:))


Na Sv. Martinu nekaj pogledujem proti mojmu Školju...ja, al ne???

Bem, pejdi...Po poti seveda z mojo logiko za izgubljanje tudi fejst zabluzim v eno robidovje... alora, se moram vrniti na uradno pot...

Na Školju se pocahnam, 334-ič letos

in se na Vrtovčah ustavim pri dobrih ljudeh, da jih prosim za en glaž vode... ker jast pa ne rabim nič za na pot...kje pa!
(Sej bi se ustavla na žegnih, a kaj, ko so pipe zaprte, k je zima... )

No, ko se napojim, pa jo mahnem še po ta strmi v Žablje in po cesti do doma.
Skupaj je naneslo lepih 22 kilometrčkov.
Kej, mati, se boš ustavla za letos, al kej???
RELIVE POSNETEK
GPS STRAVA