ponedeljek, 2. december 2024

PODELITEV ZA PGT 2024, 1.12.2024

 Po četrt stoletja se poslavlja vodstvo, ki je imelo čez PGT ligo ( še prej so bili to Teki primorskih novic). Sama sem v tem že več kot 29 let in čist mirne duše rečem, da sem nekako tudi jast bila v tem vodstvu, čeprav moje ime ni bilo zapisano na nobenem papirju. Namreč, opozarjala sem na stotine napak, ki se pač zgodijo, težila Ketetu, Japlju (LT), da se je zadeve poštimalo na ok... 

Pa ničkoliko let sva tekače oskrbovala na tekmah s kalčki, otrobi, kakijem,... pa na končnih podelitvah spekla po 50 hlebčkov in več kruha iz krušne peči, da smo se po podelitvi z njim "sladkali". Vse to seveda zastonj, nikoli nismo nobenmu nič računali.  Pa da ne pozabim na to, da sem na TF takoj po tekmi objavljala poročila, fotke, izide na fotkah...nešteto njih... Še danes hranim na guglufoto vse mogoče albume s tekem...

Zadnja leta sem se iz tekmovalnih voda prelevila v netekmovalno sorto, kar pomeni, da sem se na zadevo ravno tako prijavila, plačala, a šla, po dovoljenju organizatorja, na pot naprej, da sem tekače dočakala nekje blizu vrha in jim z navijanjem vlivala še malo gajsta, da so dali gas do konca.  (no, vsem ne:)) Počakala do zadnjega in šla kot zadnja še sama skozi cilj.

No, letošnjo seznono sem bila na petih (ne)tekmovalnih tekmah in ker je za uvrstitev v kategorično točkovanje  štelo pet tekem in ker za mano ni bilo nobene VETERANKE, ki bi opravila s petimi teki, sem padla tudi sama noter, čeprav naj bi prejela za vsako tekmo le po 1 točko ( za udeležbo). V PGT točkovanju mi je Ivo prišteval kar normalne točke, a če bi bila za mano katera, ki je imela pet tekem, bi zagotovo moral točke popravljat ( no, tudi brez popravljanja bi bila zadnja, ker bi pač dobila manj točk), da bi bilo vse kot se šika. In tako sem v kategoriji "ta mladih" zasedla tretje mesto. In ponosno stala poleg Dragice in zmagovalke Mihaele.


V nagovoru Ivota se je med drugim Ivo tudi meni zahvalil za vse dolgoletno "teženje". 

Hihi, ta je bla najboljša: 

"Velikokrat mi je Valentina napisala mail, kaj je narobe z rezultati, še preden sem rezultate sploh objavil... " Hihi. 

To priznam. Imam alergijo na napačne zadevšne. Če npr. vidim napake v rezultatih Ljubljanskega maratona, kjer naj bi kompjuterji vse znali, hihi, ma, tudi njim ne morem molčat... jim pišem. In se mi zahvalijo za to. 

Tonek, moj prijatelj iz Tekaškega foruma pa mi je pri "teženju" konkuriral kot moški del, hihi. Tonek, kje si bil? Na Mohorju...


 

Ja, kaj naj še rečem... PGT- jevci so se mi zahvalili tudi za moje kričanje in mi podarili en lep pokalček. 

VIDEO S PODELITVE1

VIDEO2 S PODELITVE


HVAAAAAAALAAAAAA!!!!!

Hvala vsem za vse. Čestitke vsem posameznim in seveda vsem skupnim zmagovalcem. Lepa leta sem preživljala z vsemi, bilo je vsega in tako mora biti. Življenje teče dalje, pa da vidimo, kam....

Po končani proceduri smo se seveda ob dobrem narezku in kozarčku še malo poveselili in poklepetali. Predvsem so sedaj aktivna nova pravila, na katera se pa le malokdo ne pritožuje. Glede točkovanja.  Bojo že rejšli:))

ponedeljek, 25. november 2024

SNEŽNI VIKEND PAKET- SLAVNIK 23.11.24, ČAVEN IN KUCELJ 24.11.2024

 Ta vikend pa sva ponucala za super, glih točno zasnežena vzpona.

V soboto sva šla iz Prešnice na Slavnik. Prekrasen dan, zares vreden vseh superlativov, s prekrasnimi razgledi na vse strani. In snega ravno toliko, da je pod nogami lepo hrustalo. Mljask.





V nedeljo pa po dolgem času na Čaven in Kucelj. Snega več kot za na Slavnik, alora še boljše hrustanje. In dan tudi lep, sončen, čeprav so napovedali vse drugo....




Sem pa mal razočarana nad oskrbnikom koče na Čavnu... Ma, baje, da nisem edina...

Namreč, v koči sem hotla naročit čaj. 

Torej: primeš šalco, natočiš iz lonca al termovke in daš...3-4 sekunde dela?  

Oskrbnik pa: "Nimam časa! Zdaj moram skuhat in postrežt 25 kosil. Potem pa dobite čaj... "

Sej bo.... Pa sem šla ven jest sneg:)) In v tej koči mene v eri tega oskrbnika najbrž ne vidijo več. 

Pa zarad njega nisem imela pokvarjenega dne. Je bilo preveč lepo, da bi to premagalo vso to lepoto. 

GPS STRAVA
 





torek, 19. november 2024

ČISTI PRESTIŽ: NA GOLAKE PO SONČNI ZAHOD IN POLNO LUNCO, 15.11.2024

 Petek. Polna luna. Zjutraj sevejde na moj hribček, popoldne pa...

Moj pride z dela domov, spijeva v miru kafe in že se štimava za Golake. Danes je polna luna, sončni zahod na Golakih bo: zvok in slika kot se šika. :)

Koča je praviloma ob polni luni odprta, tako da ne rabiva s sabo nič, le evrčke za eno pjačko:).

Na parkingu zaenkrat "samo" par avtov, jih bo več zagotovo, ko bo že tema. 

Med potjo sem se seveda morala ustavljat in fotkat 



in  sončni zahod nama je ušel  za par minutk. 

Od koče naprej je pot posuta s kar debelo plastjo srena, ki ga je veter odvrgel z dreves, na momente ga je bilo kar za kakih 5 cm. Mlajsk. 



Na poti do vrha sva srečala skupino osmih pohodnikov, ki so se že vračali, pa gorskega reševalca, skorajda soseda iz Plač, Davida, ostali še uživajo na vrhu...





Pa jih ni bilo veliko...še. Le en par s krasnim psom.


Fant je imel profi aparat, pa sem si ga drznila vprašat, če mi lahko pošlje na mail kako fotko zahoda, ker sva midva malo več kasna...

Hvala, Luka Fabčič, za spodnje fotke:





Povratek. V koči spijeva eno pjačko in pejva po že čisti temi nazaj...

Na Golake pa nočni pohodi šele začenjajo... full sva jih srečala.

Mljask...

GPS STRAVA

RELIVE POSNETEK






nedelja, 17. november 2024

22. POHOD PO VERTOVČEVIH POTEH IN ŠE SKOKEC NA MOJ HRIBČEK, SPOTOMA, 17.11.2024

 Tradiciji se ne gre za izneverit...alora, je nedelja rezervirana za pohod po Vertovčevih poteh.

Zbudili smo se v kar  mrzlo jutro, saj je slana pokrila tudi naš vrt, kar je pri nas res redko. Torej je bilo zunaj, na planem, še vsaj tri stopinjčke manj...brrrrrr, se bo za oblečt, rokavičke vzet, pa bufico....brrrrr.

Danes grem sama. Mojga ni. Zapeljem se do križišča za Ustje, kjer nas gasilci ob že nabitem parkingu usmerjajo na vse še možne smeri.... Dan bo lep, torej bo tudi ljudi veliko. Jih je že. Ogromnih. Ob osmih zjutraj.  Upalim vejkarco in pejdi, mati, proti mogočnemu hrastu. Lahko bi šla kar po cesti proti Dolenjam, ma, če je štart pr hrasti, je trejba tja...:) 


V koloni hodimo en za drugim, en poleg drugega, placa za prehitevanje je bore malo. 
Se bo treba mal prilagajat. 
V Dolenje in že se vzpenjamo proti Sv. Marjeti. Tu nas gospodinje postrežejo s čajem, ta krepkim in zares ogromno raznoraznega peciva si dobil na dolgi mizi.
 Moram zares pohvalit, da toliko let že hodim in je prav tu vedno zares veliko vsega. ( za prostovoljne prispevke) Bravo! In hvala!  

V zvoniku se zvon oglaša in izpolnjuje želje:)), pa grem še sama tri bote pozvonit. Sem morala še vrsto čakat...kolkor ljudi ima svoje želje, hihi. 
Pejmo dalje. Proti Planini. Tu spet vse nabito. 
Nič se ne ustavljam. Le par besed z GRS, ki nas pridno čuva in pejdi, mati, dalje. 

Do Ostrega vrha. Med potjo srečujem znane, neznane, kar nekaj sošolk, ki so že v ali tik pred penzijonom, jast pa imam do penzjona še najmanj 7, če ne še več let.( ker si stalno nejki novga zmišljujejo tam, na stolčkih)  Ker imam le 30 let delovne dobe, je treba čakat na starostno. Bem, bom počakala:)) Če bom mejla cejt, hihi. 

O, zdej se moram ustavt še pr psih. Oz.njih lastnikih. Jast zastopim, da si lastnik psa misli, da pa njegov pes ni treba da je na povodcu, ker ve, da ne bo nobenmu neč nardil.... Ma, da pa lastnik psa ne ve, da  je tu na  tisoče pohodnikov, ki pa ne vejo tega, ker psa ne poznajo in se morajo s strahom premikat naprej...? Ma, sam, kdu je tlje mona...? 


Naslednja postaja Potok. Tu prodajajo neko buteljčno vino, en deci dva evra... tu nej zame. Ti dej meni navadnu vinu, za pol evra.  Grem dalje. 


Vzpon v Jakuline in direkt v hram od Matije Vertovca. O, zdej pej bom en glaž črnega, zdej...

Na zdravje! In še na mnoga leta! En deci, pol evriča... ti prow tekne:))

V Šmarjah si privoščim polento z golažem. Par besed z znanci in počasi proti mojemu hribčku. 

Grem že naprej od žegna, ko se mi zdi, da slišim dva moška, ki hodita proti meni. Pa se ustavim, počakam  in ju vprašam, če sta na pohodu? 

Ja...

 "Ja, potem pa sta falila, morata nazaj, razen če gresta z mano čez ta hribček in pridemo na drugi strani hriba nazaj na Vrtovče", in pokažem gor na vrh Školja, kjer se lepo sveti križ. 

In sta šla z mano. Dva Jeseničana. Pa smo se malo pomenili, malo posmejali in tik tak bli na vrhu. 

Spust v Vrtovče. 

Ma, kej spejt bom jejla? Kruhove šnite? Ja, sej doma jih nikoli ne nardim, jih bom pej vsaj tuki jejla:)) Mljask! 

Vamos dalje. Proti Lisjakom in spust v Tevče. Med potjo prehitevam pohodnike in zaslišim en znan glas. ( ma, ne iz parlamenta....iz oddaje Kaj dogaja-če ni original:)) Ma, kej je Anže Logar? Ma, vse okoli njega bi se rade slikale z njim... alora, ga pa še jast prašam, če se če tud z mano slikat? Vzame on moj mobitel, se nastavi in hops, sva že v škatlci. Oštja, še naštimat se nejsm mejla cajta:))

 Evo, zdej grem lohk v politko, če čim:)) 

Še spust do Ustij, čez reko Vipavo, mimo cerkve in že sem spet pri hrastu. 



Lokalni pridelovalci in obrtniki so dodobra zapolnili zjutraj še prazne stojnice. Prodajalo se je vse mogoče. A, jast, usejkana na sir, sem kupila le Slejkotov sir. Še do avta in domov. 

Lep dan je treba zapisat v blogec. Ma, kolk bom mejla jast za čitat, ko bom enkrat stara... Kdo? Jast? Stara? Dejte, no....:))

Skoraj 20 km in 700 višincev...bodi dovolj za danes. 

GPS STRAVA

RELIVE POSNETEK











ponedeljek, 11. november 2024

NA OBALO, 10.11.2024

 Nedeljsko jutro pri nas: vzhodnik piha za vse odnest. Grrrr. V notranjosti naše ljube napovedana megla, alora pejmo probat srečo k morju. Doma bit, pa buhvari:)).

Se zapeljeva do Belvederja. Če bova imela srečo, bo kak plac za free parking še fraj. Jes, jes. Super. Parkirava in se odpraviva proti Strunjanu. Sonček sije, vetra nič. Mljask! 

Olive so v oljčnikih povečini že pobrane, nekateri ravnokar tresejo, nekatere pa so še vedno polne.

Skozi tunel in tik tak sva v Portorožu. Do Lucije, mimo marine in nazaj do Bernardina.


Tu se ustaviva na kavici in če mene spomin ne vara, si jast prvič v lajfu naročim banana split. Jast res nimam v glavi, da bi to zadevšno že kdaj papcala....Mlajsk.

Greva dalje, v Piran


in nazaj skozi Pacug do Strunjana.  Kjer sva srečala in pozdravila Miklošo Majka. Še vzpon na strunjanski Beli križ in mimo Mesečevega zaliva do najinega izhodišča na Belvederju. 

Dobrih 19 kilometrčkov  najinega hoda je minilo tiktak. Dan je bil res prekrasen in greh bi bil bit doma. 

RELIVE POSNETEK

STRAVA GPS

Se pa vsekakor moram dotaknit kolesarjev in skiroistov.... Bilo jih je na stotine. Vse lepo in prav! Ampak, če jim piše vsakih 20 metrov, da naj vozijo 10 na uro, najbrž oni mislijo, da je ena nula zbrisana??? To pa - živ obup. Sva bila celo priči, ko je s skirojem en prišibal ko blesav in za las, da ni podrl gospe. In ne! Gospa ni bila na kolesarski stezi, je bila na pešpoti. Grwoza.... Bi žiher radarji tudi tle merili...bi fejst služli.