4. VERTIKALA KUCELJ, 10.5.2026

 Včeraj 33 km na PST, danes zjutraj nisem prav za ziher vedela, ali bi šla ali ne, ma, če je tek lepo organiziran, ljudje se lepo potrudijo, pa pejdi, mati, preživet en lep dan do Vrtovina. 

Seveda sem morala it na pot kar konkretno prej, da me zmagovalec slučajno ne ulovi, hihi, prej ko prisopiham jast do vrha. 

Plačam štartnino, v vrečki poleg majice res lepa, praktična darilca. Hvala. 

En kvart pred deveto, stisni, mati, na vejkarci štart in bejži. 

Že takoj, ko iz ceste zaviješ na stezo, me na sredini poti lepo sede čaka en ovčar. Lušten kuža. Ma, vejdi ti, lohk bi me hotu kej pojest. " Ki si, kužko? Kej si se zgebu? Pejdi domov, da te ne bojo iskali." 

Kuža zastopi glih obratno in gre za mano. Se ustavim jast. Se ustavi on. "Ma, dej, pejdi domov, ale... ne morš z mano do vrha. " Uni me gleda. Mal čudnu. Si misli, dej, baba, hodi in mowči...

"Ma, dej, si slišal? Ale, pejdi domov, sej nisem še zate štartnine plačala... ale, domov, sem rekla!" 

Neč. 

 On za mano. 

Na poti ogromno lepo vkopanih šteng. Hihi, če bi delali to delavci, plačani od državnega dnarja, bi najbrž za vkopat vse te štenge nucali kake tričetrt leta? Če pa dela to prostovoljc, se pa da z eno dobro akcijo v enem dnevu...

Mimo vodnega stolpa in 

čez pol urce sva pri Sv. pavlu. Poškljocam cerkev, se vpišem v Planinca in hodim naprej. On pa za mano. Ja, bem, mi boš pa vsaj medota spodil, če pride mimo...

Pot je vseskozi lepo označena. ( pa vendar kar dva tekača zgrešita?) 

Do ta zgornje požarne je vzpon tak, lušten. A, zadnja dva kilometra pa ...no, malčk manj lušten. Je treba kar konkretno kolejna dvigovat v luft. 

Od okrepčevalnice z vodo do vrha zgrizem počasi še 500 metrčkov. Povem merilcem, da sem jast una, ta čudna, k me morjo vpisat kot zadnjo, zmečem s sebe enih 20 klopov, si oblečem vetrovko in že v zadnji strmini zagledamo Roka. 

Rok!!!! Ajde! Gasssss. Spet bo rekord! In to kakšen. Za tri minute si ga je popravil. Bravo, bravo, bravo. 

Še drugi Tadej Serdinšek, tretji iron man Simon Alič in tudi že prva bejba gre. Le kdo drug kot Lucija Krkoč! In tudi ona podre rekord Varineje! Bravo, bravo, bravo!

Druga za njo je bila Klementina Lemut, tretja pa Edita Gashi. 

Navijam skoraj do zadnjega, ko se le odpravim v dol, ker me je že malo zeblo. 

Kako smo grizli  za gor, se vidi šele, ko se spuščamo. To pa je strmina. Marička, ma, smo res dobri. 

Odlični!

V dvorani nas postrežejo z odlično pašto. Toneka na žalost ni bilo, pa sem si jo jast mal več privoščila. Mljask. Malo poklepetamo, počakamo na podelitev in že se poslavljamo. 

Hvala organizatorjem in seveda čestitke vsem tekmovalcem.

 Nejso lahke v vertikali, ma, sej, to se pozabi prav hmali. :))

Kam je šel pa moj spremljevalc? Bwo, najbrž je imel za ta hudo strmino prekratke nwoge:))

FOTO ALBUM

RELIVE POSNETEK

STRAVA GPS