Ja, je treba tudi neki tazga doživet, da te lopne po butari, da v hribih ni šale...
Ob 5.30 smo se odpravili v Posočje, pred sedmo že parkirali na še kar polno zasedenem parkingu pred planino Kuhinja.
Krn, Batognica...še vse v gosti megli. A, saj se bo skadila. Vsaj tako so obljubili, uni, k služijo z napovedjo vremena:).
Vsak svoj nahrbtnik, v njem dovolj vode, nekaj čokoladic, bonki, vetrovka ( k jo naš mulo sploh ni hotu vzet s sabo, ker bo vroče?!!!) in soldki v tokvini.
In bejžmo. Že kmalu nad planino se spuščata dol dve osebi in glej ga zlomka, Ličko ( le kdo ga ne pozna?:)) je s kolegico že nazaj spodaj. Nas "potolažita", da je na vrhu megla in mraz, ...a, saj se bo razkadila.
Do megle krasen vzpon, travniki polni cvetja, res lepo. Rožic, kolkor čiš...
S počasnim tempom smo v dveh urcah na vrhu. V čisti zimi. Megla, burjačna, glih da me ni odpihnila....grrrrrr....brrrrr.
Na vrh ne gremo, saj zares nismo imeli kaj tam počet. Hitro v kočo. Noter polno. Vsi čakajo na lepše vreme. A, zaenkrat nič kaj ne zgleda, da bo.
Hočem kaj popit, a saj smo še vodo vso s sabo prinesli. Nič nismo pili med potjo, ker nas ni potilo sonce. Le pri koritu spodaj smo vsak malo vode popili iz špine.
Ajde, ma, vsaj nekaj, da dam zaslužit. Pogledam na cenik in me hmali kap. Čaj 3,00, radler 7,00 evrov, enolončnica 14 evrov ???? Že lani je blu dragu, k je bil radler 4,50, ma, letos pa?
Ma, kar naj bo. Pa nič. Mal pogledam po mizah, če pijejo drugi kaj, vse prazno, ali pa imajo svoje. Ja, ni čudno. Tudi prav ni. Vem, da ne. Da oskrbnika morata dobit noter za vse. In da je helikopter draga zadevšna. Ma,...Bi morda pripeljal helikopter stapotjo robo, ko pa zastonj rešujejo koga, k je v sandalih? Sej bo.
Pejmo nazaj.
Roke sem imela malodane v kockah, tolk me je zeblo. Le kdo pomisli na rokavice sredi poletja? Ja, ma, bo treba tudi to...
Na planini Kuhinja si nakupimo skute in sira in pejmo v Kamno, pod most in direkt v Sočo. Na regeneracijo.
Na žalost smo bili prikrajšani za vse krasne razglede. Sploh mi je težko, ker je šel Patrik z nami, da bi videl, kolk je vse lepo. Saj je bil že enkrat z nami, pred osmimi leti, a pravi, da se ne spominja glih kaj preveč.
No, bo treba vajo ponovit. Saj ne škodi .))
Ni komentarjev:
Objavite komentar