Pridem domov, vidim, da dirkalnega kolesa ni, alora, je moj šel v Sesljan na kopanje. ( to moram sama ugotovit, ni žena vredna, da bi vedela, kam gre:)))
Mal se ofrišam, zamenjam cune... dan prekrasen.
Zdej, k ni mulca doma, k je na faksi v LJ, mi ni treba kuhat. Oz. treba,... pač, nimam komu. Moj itak ne je tistega, kar skuham, ( ker se glih ta dan njemu to ne je, pač...), jast nisem lačna kuhane hrane ta moment, alora grem pa še jast. Doma v tako krasnem vremenu že ne bom.
V mojo boršetko za okoli pasu si zatlačim eno mandarino, vržem notr en deci vode, par bombončkov, dva solda, tulifon in bejžmo.
Do Wajdušne se odpeljem s kolesom.
Pwole jo mahnem tempo hodni korak na Waknu.
Dan za ga jest szi žlico. Res lep.
Hihi, na Stravi mi je Tinca Pintarjeva napisala, da mi je mahala z Gwore, pa sem ji napisala nazaj, da sem šla takoj preverit, če je še tam.... pa je nisem srečala. Sem pa seveda lepo pogledala na mojga, kako se važi....:))
Do Wakna nisem srečala žive duše. A, nje, lažem, eno gospo, k se je že vračala, pa sem.
In na Wakni so me pozdravle prjatlce kwoze.
Podpišem se v knjigo. Dan še mlad, ene dve urca je bla, ....ma, jast grem prvič še do Sinjega vrha. Prvič, ja.
Zgleda,da je bil dan tudi idealen za padalce, zakaj jih je blo polhno nebo...
Narava je odeta v krasne jesenske barve:
Na Sinjem vrhu sem si privoščila odlične štruklje in eno radler.
Malo poklepetala z Vipavci, k so bli gor čist slučajno.
In se vrnila nazaj do križišča, kjer ena pot pelje v Ajdovščino.
Ma, se mi je vlejkla ko jara kača. Sicer piše, da rabiš do dol eno uro, ma, meni se je zdelo, da sem že dve ure na tem spustu....ko končno pridem ven na Ulici Vena Pilona.
Po bicikel, še v Špar po mal špeže ( imam fejst košarco na blatniku) in šibaj baba še v Dobravlje. Da te tema ne ulovi.:))
Teta Strava je vsega skupaj izmerila skori 28(pol je kolesa) kilometrčkov v slabih štirih urah miganja. ( in dve ure blablabla... ma, kolk ta cajt hitro teče::))
Plus 10km od zjutraj... pa bom lepo ninčkala...ni hudir.
Ni komentarjev:
Objavite komentar