sobota, 23. junij 2018

SVETI PRIMOŽ IN VELIKA PLANINA, 23.6.2018

Danes sem bila pa na Gradišču. Ne na vipavskem, ali prvačkovskem ali kozinskem, ampak na najvišjem vrhu Velike planine.
Končno!
Zjutraj sva se odpravila proti Kamniku in kar groza me je primla, ko sem gledala kolono, ma, malodane od Vodic do Postojne...., ki se je vlekla proti morju. Katastrofa. Upam, da se steče do najinega povratka nazaj.

Parkirava nasproti Calcita, spotoma povprašava starejši par, če se lepo pride na Veliko planino od tu.
Med debatiranjem smo se kar na brzino spoprijateljili in lepo skupaj maširali do Sv. Primoža.  Kjer sem stala prvič v življenju. Bi pa že morala kdaj prej. Vsaj na kaki tekmi zimskih vzponov ali pa na 24 ur Primoža, k sem že parkrat rekla, da bom šla,... ja, rekla in se spekla....


Medtem, ko mi češnje jemo že iz špajza - une v kompotu za ozimnico, hihi, so na Primožu češnje ravno  zrele. In še ogromno jih je letos, je rekla gospa, ki jih je pobirala v vrečko...


Pot do Velike planine je lepa. Velika planina pa ...še lepša.
Šla sva na najvišji vrh - Gradišče, 1666m.


Potem sva se spustila do Zelenega roba (?-upam, da sem si prav zapomnila). Jast sem si privoščila super ajdove žgance s kislim mlekom.

Ko sva se vračala, kar naenkrat pride k meni bradati možakar in me vpraša, če sem plačala vstopnino???
Ma, kakšno vstopnino? Gor sva prišla po uni poti - mu kažem s prstom tja čez- ma, ni blo nikjer nobenga, da bi kej pobiral...

Jej, jej, nakar mal bolj pogledam in izpod kapce spoznam, da je ta "inkasant" Hribarjev Matej. Lump, kako si me ....
Par besed in že je hitel naprej, ker je imel delo - vodiča.

Ker so obljubljali čisto lep sonček, seveda nisva vzela ne vem kaj za obleč s sabo, ampak žihr bi. Ker sončka skorajda ni bilo izza oblakov. In  roke so mi  kmalu zmrznile, tolk je zeblo.

 Ljudi je bilo na V. planini ogromno, ampak najbrž so vsi gor prišli s teleferiko, zakaj midva nisva srečala za gor niti enga.

Za dol se je pot, kot vedno, vleeeekla.
Ni se pa, hvalabogu, vleeekla iz Ljubljane do Razdrtega. K sreči se je že vse sčistlo.

No, če gre kdo iz Calcita na vrh, bo prepešačil slabih 20 kilometrčkov in naredil okrog 1350 metrčkov  vzpona in še enkrat tolk spusta. Ma, se splača.



GPS -LE DO VRHA
ALBUM




1 komentar: