10. GORSKI TEK NA BEVKOV VRH

Ja, ni kaj, za nekaj sem se morala odločiti. Ali Grinta in navijanje ( predvsem pa živciranje, kako bo šlo moji hčeri, k si je za letošnjo prvo tekmo izbrala kar najtežjo Grinto), ali pa lepo na Bevkov vrh v Jazne. To je, saj veste, tam, nekje, bogu izza leđa. Kamor nikoli ne bi šla, če ne bi bilo tam teka.
Torej, moji vsi v Kamniško Bistrico, jast pa s Jozafatom in Daretom v Jazne. Na prizorišču smo bili skoraj da prvi in vam povem, smo šli skozi tako meglo, da smo na moment mislili, da se peljemo kam proti LJ. A na vrhu nas pričaka sonce, tako, lepo in še sveže. A, sem vedla, da ga bom čez dve uri še klela.

Ob prijavi nas čaka pecivo, kava, hruške, ronglo, slano pecivo, ma, oštja, čakte, moram prej zaslužit, da vse to lahk pole jem... :)
Malo sem bla bla bla, malo tja bla bla bla in že nas pod drevčkom v senčki čaka na štart nekaj čez 60 unih, ki pa nismo šli na Grinto.
Ola, kar nekaj novih fac, domačinov, pa tudi Polona Gričarjeva in Matjaž Vrhunc sta bila, dejmo rečt, noviteta. :)

No, ob 10.00 se poženemo po makadamski poti najprej dol, da se bomo pole lažje martrali za gor. Je bilo kar za pazit po tisem kamenju, da kak gleženj ne zaide na kriva pota. :) In tako jast lepo po moje počasi tečem, ne hodim. Seveda, če je blo pa dol...
Ma, ko se pa loti vzpon, dejmo, mati, upali ti svoj hod in gassss.

Moram pohvalit super svežo hladno vodo kar na enih štirih okrepčevalnicah. Je res pašalo si jo zlit za vrat. Posebno od tretjega  do četrtega kilometra, ko ti sonce buta v nerve, da se kaj kmalu začneš spraševat, če se ne bi raje obrnil nazaj.
No, pole peti km poteka lepo po senčki, da si malo oddahneš in da lažje zagrizeš še v zadnjega, ki ga je potem pa tik tak konec. Ker so tudi že ljudje tam in publika te povleče, saj veste...

Glede na lanski čas je bil moj letošnji za dobro minuto slabši, ampak moram poudarit, da nisem škrg užgala niti za tren. Samo lepo na normalno hitro dihanje.
Aja, pa še to, da ne pozabim. Najprej sem hotla it tekmovalno netekmovalno, ma, me je Dare spalamudil, da pa ja bom počasi odlaufala to z njim, tam nekje,  okoli njega.....
Tako, da moje bejbe iz moje kategorije, k ste bile vse na Grinti:  On je kriv, da sem dobila 100 točk, ne jast. Jast bi zarad mene sam po eno šla. ON je kriv! Dare!
Uf, sem se rešla na lep način..... Ker, mi lahk še zamerijo, moje konkurentke,... Hude! K so same hude bejbe! :)

No, pole, ko smo se na vrhu malo okrepčali in ofriškali, smo počasi mahnili nazaj v dolino.

Vmes smo se še mal zgubili. Ma, ne nobenmu pravt! Smo šli v Sovodenj, namesto v Jazne. No, ma pole smo šli curik nazaj in šli po poti, ki smo jo poznali od prej. Smo pač mislili, da lahk po kaki novi v Jazne pridemo. Razgledi? Pridte in poglejte!

Za papcat sem dobila en krožnik sira in en krožnik kislih kumaric, ker sem pač naročila vege obrok. Sem pa vidla, da je bil že na pogled golaž za mesojede najbrž dober. Ker, zgledal je tako!

Podelitev je hitro stekla.

Ker sem bila edina v kategoriji, sem seveda zmagala.  Ker že tako ali tako zmagam, da pa pole še prav zares zmagam.... Ja, kaj čmo. Tud kej tazga se zgodi...:)

Una prav ta prava, ta najbolj hitra  zmagovalca pa sta bila Marta Švigelj in Tomaž Ferjančič, ki  je za povrh baj d vej spet ( če ni to že en peti bot letos) falil dobro označeno pisto!
Druga in drugi sta bila Špela Malovrh in Anej Likar, tretja pa Kristina Mamič in Borut Malavašič.

Tako! Zdej so prišli naši iz Grinte, moram končat in poslušat, kaj in kako jim je šlo.
Se jim že važim, da je bilo pr meni lepo in da grem drugo leto spet...
FOTO LT