torek, 21. julij 2015

9.GORSKI TEK NA BEVKOV VRH, 19.7.2015

Dan pred tekmo sem študirala: "Grem? Ne grem? Vroče? Zdržim?"
Itak, da zdržim, sam, če je vredno? Ah, bejžmo. Saj, itak, če slučajno ne bi šla, bi se pa pole tolkla po butari, le zakaj nisem šla...
In sva šla... :D 
Ob deveti uri prideva na P plac, avtov že kar polhno... oštja, vsi si mislimo, da dans, v tej vročini, ne bo nobenga, in na koncu smo vsi tle. :lol: 
Za štartnino prejmemo lep praktičen ruzak z napisom teka, na mizi nas čaka kava, mleko sladko, slano... 
Predvsem moram pohvalit, da sem prvič do zdaj videla, da je na prijavah, na listu o višini štartnine pisalo prav lepo na veliko, da imajo družine družinski popust. Do zdaj sem skoraj vedno morala sama opomnit, da velja za družine novo pravilo. 
Na, in glih danes ni blo naše mule z nami. :oops: 

Kaj preveč se ni bilo za ogrevat, sonce je že na debelo grelo, bolj smo se vsi v senčki skrivali. Saj nas bo tako ali tako prekurilo na poti.

Nekaj čez 70 tekačev in okoli 20 pohodnikov, ki pa so na pot krenili že bolj zgodaj. Tudi za nas bi bilo fejt, če bi v takih ekstremnih razmerah štart premaknili za uro prej... 

Štart. Vsi odbrzijo. Najprej je treba v dolino, da se pole malo bolj grize. In šibam. Po moje.
Sem si pa že na začetku zažugala! Če slučajno, mati, tebi začne kaj po možganih praskat vročina, stisni ročno in bejži tolk počasi, da ti kuc kuc lepo dejla. Boš že prišla v cilj! 

Okrepčevalnice so bile, hvala bogu, na vsak km. Mrzla voda. MRZLA! YEEEESSSS! Požirek, ostalo oblit po glavi, vratu. 
In šibam. Vroče. Še vroče. Malo senčke. Pa spet vroče. Vroče. Uf. 





Pa grem mimo pašnika. Krava leži tam v senci na tleh, vse štiri od sebe in zamuka: "Mu, muu, muuu, muuu !" 
Saj se mi je takoj zdelo, da vem, kaj če povedat, sam pole sem, ko sem prišla domov, za gvišno še poguglala v guglov prevajalnik, da sem se prepričala, da zastopim tudi kravjo špraho: " Ma, sam, kakšne mone! " Slika Je rekla... Je, res.... :D 

Ma, saj bo kmalu konc, še malo zagrizem, malo bo celo spusta in še malo u luft in evo, fertik je hudga! 


Moj čas: 46:42. Kar je 2 minuti 16 sekund boljše kot lani. Ne, ne, ma zdej pa res nič več ne zastopim. Glih, da sem se vlekla po tej vročini, nič intervalov in tlekov in fartlekov nisem trenirala...samo na moj Plaz grem hodit, kot sem tudi lani... in že četrti tek z minutami v prid. Bwo!? :shock: 
No, saj paše, ne da ne. :D 
Liter vode se je kar zlil vame na vrhu. Še pol litra za s sabo, za vrnitev v Jazne, košček peciva in bejžmo nazaj.
Namesto golaža so mi ponudili ogromno lepinjo z domačim sirom, pivička :beer:, še malo čilule čakule, žrebanje nagrad in razglasitev.


 Ta hitri fantje in tri ta hitre bejbe :clap: 
Ste opazili, kolk so mlade une tri, ki kraljujejo danes, a? :clap: :clap: :clap: 
Meni pa drugi rečejo, ko mi ne gre: " Ja, ma , saj si že stara, kaj bi pa rada imejla?" 
Saj...
No, na koncu nas je kar nekaj šlo še do bližnje kmetije po domač sir, pinjenec, jogurte...

O, pole pa šibanac v Idrijco! Slika Kolk je pašalo! Res je pašalo! 

Bomo ponovili štorijo tudi drugo leto.
Hvala in čestitke vsem!


FOTO LT
FILM LT
ŠE EN FOTO LT
REZULTATI




Ni komentarjev:

Objavite komentar